Nagrade za kemijo, medicino, fiziko, književnost in ekonomijo so podelili na slovesnosti v Stockholmu. Etiopski premier Abij Ahmed je v Oslu prejel Nobelovo nagrado za mir, in sicer za svoja prizadevanja za mir s sosednjo Eritrejo. Letošnji dobitniki Nobelove nagrade za kemijo so Američan John B. Goodenough, Britanec M. Stanley Whittingham in Japonec Akira Yoshino za razvoj litij-ionske baterije. Nagrada za fiziko je šla v roke Američana kanadskega rodu Jamesa Peeblesa ter Švicarjev Michela Mayorja in Didiera Queloza za prispevek k razumevanju razvoja vesolja in mesta Zemlje v njem.

Nobelova nagrajenca za medicino so Američana William G. Kaelin in Gregg L. Semenza ter Britanec Peter J. Ratcliffe za odkritja, kako celice občutijo kisik in se mu prilagajajo. Nobelovo nagrado za ekonomijo so prejeli Abhijit Banerjee, Esther Duflo in Michael Kremer za raziskave na področju boja proti revščini.

Letos bosta podeljeni dve Nobelovi nagradi za književnost

Letos so v roke nagrajencev predali tudi dve Nobelovi nagradi za književnost, saj je lani niso podelili. Nobelova nagrajenka za leto 2018 je poljska pisateljica Olga Tokarczuk, za letošnje leto pa avstrijski pisatelj Peter Handke, pri katerem so se pojavili pomisleki, ali je zaradi podpore pokojnemu srbskemu voditelju Slobodanu Miloševiću primeren lavreat. Leta 2006 je imel na Miloševićevem pogrebu tudi govor.

Handke se je rodil leta 1942 v Grebinju na Koroškem kot sin Slovenke in avstrijskega Korošca. Ustvaril je obsežen opus del v različnih žanrih in se uveljavil kot eden najvplivnejših pisateljev v Evropi po drugi svetovni vojni. Njegova bibliografija vsebuje romane, eseje, dramska dela in scenarije. Piše tudi aktualnopolitične literarne refleksije in se ukvarja s prevajanjem, med drugim je prevedel dela slovenskih pisateljev v nemščino. Veliko in pogosto potuje po svetu. Od leta 1990 živi v Franciji v Chavillu pri Parizu.

Prejel je številne nagrade, med njimi nagrado Georga Büchnerja (1973), vilenico (1987), veliko avstrijsko državno nagrado za literaturo (1987) in nagrado Franza Kafke (2009).

Protesti v Stockholmu in bojkot prireditve

Ob današnji izročitvi Nobelove nagrade Petru Handkeju, ki je v preteklosti izražal solidarnost s Srbijo in po mnenju njegovih kritikov zmanjšal pomen ali zamolčal vojne zločine, ki so jih med vojno v nekdanji Jugoslaviji zagrešili pripadniki srbskih enot v BiH-u, so v Stockholmu napovedani tudi protesti pred Koncertno dvorano, diplomatski predstavniki več držav nekdanje Jugoslavije pa se podelitve niso udeležili.

Diplomati iz Albanije, Kosova, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Severne Makedonije in Turčije so že poprej sporočili, da bodo bojkotirali današnjo podelitev nagrad, turški predsednik Recep Tayyip Erdogan pa je izjavil, da je Nobelova nagrada s tem, ko je bila dodeljena Handkeju, izgubila svojo vrednost.

Švedska akademija je prepričana, da Handke ni vojni hujskač. Švedska akademija je Handkeju letošnjo Nobelovo nagrado za literaturo namenila za njegovo "vplivno delo, ki z jezikovno iznajdljivostjo raziskuje obrobje in specifičnost človekove izkušnje". Za njegova dela so značilna tako močan pustolovski duh kot tudi nagnjenje k nostalgiji. V obrazložitvi nagrade, ki so jo danes prebrali v Stockholmu, so bile omenjene Handkejeve slovenske korenine.

Napis v Sarajevu: Sram vas bodi!

Ob začetku podelitve nagrad se je sprva pred Koncertno dvorano v Stockholmu zbrala manjša skupina ljudi in protestirala proti izročitvi nagrade avstrijskemu pisatelju. Zbrani so se z minuto molka poklonili žrtvam genocida v Srebrenici leta 1995 ter tudi vsem preostalim žrtvam vojnih grozot v Bosni in Hercegovini. Razgrnili so tudi napis, na katerem so zahtevali, da se Handke še danes opraviči žrtvam Srebrenice.

Po podelitvi nagrade pa se je začel veliki protest na osrednjem trgu v Stockholmu, ki naj bi se ga udeležilo več 100 ljudi. Med protestniki so po poročanju novinarja N1 tudi predstavnice Združenja Matere Srebrenice. Na zaslonu v središču Sarajeva pa se je pojavil tudi napis Sram vas bodi!, opremljen s podobo Handkeja in lobanjami, prav tako so protesti potekali pred švedsko ambasado v Prištini.

Handke se je ovil v medijski molk

Tri tedne pred podelitvijo nagrade je 76-letni pisatelj za nemški časopis Die Zeit dejal, da se je med vojno na območju nekdanje Jugoslavije postavil na stran Srbije, ker je šlo za "pravičnost". "Nobene besede o tem, kar sem napisal o Jugoslaviji, ni mogoče ovaditi, niti ene same. To je literatura," je njegove besede povzela nemška tiskovna agencija DPA.

Še pred tem je napovedal, da ne bo več odgovarjal na vprašanja novinarjev, ko so ga ti vprašali za odziv na obtožbe, da je v času vojne v Jugoslaviji ignoriral vojne zločine v Srbiji. "Vsi postavljajo vprašanja, takšna kot vi, nihče, ki pristopi do mene, pa, kot se zdi, ni prebral ničesar ali ne ve ničesar o tem, kar sem napisal," je dejal Handke. In še: "Jaz sem pisatelj. Moje korenine so v Tolstoju, Homerju in Cervantesu – pustite me pri miru in ne postavljajte mi več takšnih vprašanj."