Več tisoč jih je še vedno v Srbiji, predvsem pa v Bosni in Hercegovini. Tam zapirajo prehodne centre v bližini naselij, zato jih vse več živi na prostem, pred vrati pa je zima. Prvih sedem mesecev tega leta so v BiH našteli 9000 migrantov, ki so v državo vstopili nezakonito, kar je sicer skoraj za tretjino manj kot leto prej. Na tisoče jih ostaja predvsem v Unsko-sanskem kantonu. Poskušajo naprej, najprej na Hrvaško.

"Ko nas ujamejo, nas pretepajo s palicami, brcajo, kot bi bili živali, poberejo vse, kar imamo pri sebi, nato nas pošljejo nazaj," pravi pribežnik iz Bangladeša.

V Svetu Evrope od Hrvaške zahtevajo preiskavo o mučenju in nasilju nad prebežniki ter kaznovanje policistov, ki so pri tem sodelovali. Hrvaška vlada vse obtožbe vztrajno zanika. V Evropski uniji, kjer Bosni pomagajo pri urejanju nastanitve migrantov, Hrvaški pa pri preprečevanju, da bi šli naprej, molčijo tudi o domnevnem verižnem vračanju.

Divja šotorišča po gozdovih

V vseh državah Zahodnega Balkana se bojujejo proti mrežam tihotapcev, v Unsko-sanskem kantonu, kjer so razmere najtežje, saj oblast zapira centre v bližini naselij, ker prostora ni, po gozdovih spet rastejo divja šotorišča, temperatura pa se spušča. Nekateri migranti se zato odpravljajo v Srbijo, od koder jih pride večina. Tu so migrantski centri odprti, v njih je trenutno okoli 6000 ljudi, na prostem pa naj bi jih bilo še vsaj tisoč. Tudi med njimi se pojavljajo okužbe s koronavirusom.

Redno čistijo, prezračujejo, v primeru pojava simptomov jih takoj napotimo v ambulanto, ki je v vsakem centru, pozitivne osamimo, pojasnjuje Svetlana Palić iz srbskega komisariata za begunce in migracije. Konec tedna je prišlo tudi do incidentov med predstavniki organizacij, ki so želele v Beogradu pokazati solidarnost z migranti ter nasprotovanje širjenju laži in nasilja ter skupinami desničarskih organizacij, ki migrante označujejo za teroriste, od njih zahtevajo, da zapustijo parke in ulice, pa tudi Srbijo.