Sporazum, podpisan februarja 2017 med italijansko vlado in mednarodno priznano libijsko vlado, je postavil okvir za sodelovanje med obema državama na področjih "razvoja, boja proti nezakonitim migracijam, tihotapljenja ljudi in krepitve varnosti na libijsko-italijanski meji", poroča Al Džazira.

Organizacije za varstvo človekovih pravic sicer pozivajo k razveljavitvi sporazuma, kljub temu pa nova italijanska vlada ne kaže znakov, da bo spremenila svoje sodelovanje z libijskimi partnerji.

Sporazum Italijo zavezuje k urjenju in financiranju libijske obalne straže, pa tudi k financiranju centrov za prebežnike skupaj z EU-jem. V teh centrih je trenutno zaprtih okoli 4.500 ljudi.

Še na tisoče drugih prebežnikov je zaprtih v neuradnih centrih za pridržanje, ki jih nadzirajo oborožene skupine. Kot sporoča ZN, prebežniki v Libiji trpijo "nepredstavljivo grozo", takoj ko vstopijo v državo.

V to so vključeni posilstva, mučenja, samovoljna pridržanja, suženjstvo, prisilno delo in izsiljevanja, ki jih izvajajo tihotapci ljudi, oborožene skupine in državni uslužbenci.

Razmere so se že poslabšale, ko je odpadniški libijski poveljnik Kalifa Haftar aprila sprožil ofenzivo za zajetje Tripolija. V spopadih so bili zadeti tudi centri za pridržanje prebežnikov.

Italijanska vlada trdi, da je sporazum pomagal zamejiti prihod prebežnikov v Italijo. Italijanski zunanji minister Luigi di Maio je obljubil, da bodo izboljšali sporazum, da bi posebno pozornost namenili migrantskim centrom in pogojem, v katerem živijo prebežniki.

Kot je še dejal di Maio, bi zmanjšanje "italijanske pomoči" vodilo v povečanje števila ljudi, ki zapuščajo Libijo, in poslabšanje razmer v centrih za prebežnike.

Po podatkih Visokega komisariata ZN-a za begunce (UNHCR) je libijska obalna straža od podpisa sporazuma prestregla in vrnila v Libijo najmanj 36.000 ljudi.

Obtožujoče pismo številnih organizacij

Ta teden je vladi v Rimu 21 italijanskih in mednarodnih organizacij, med njimi Amnesty International, Oxfam, Save the Children in Medecins du Monde, poslalo odprto pismo, v katerem so pozvale k takojšnji razveljavitvi sporazuma in evakuaciji centrov za pridržanje, Italija in EU pa naj zagotovita učinkovite reševalne akcije v Sredozemskem morju,
delo nevladnih organizacij pa naj ne bo ovirano.

Organizacije v pismu poudarjajo, da ni pogojev za obnovo sporazuma zaradi razširjene korupcije in vpletenosti ljudi, zoper katere je Varnostni svet ZN-a uvedel sankcije zaradi zločinov proti človečnosti. Ob tem dodajajo, da je vlada v Tripoliju talka oziroma sodelavka milic, tihotapcev ljudi in lokalne mafije.

Pismo še obtožuje Italijo in EU, da izvajata kolektivna vračanja ljudi, ki bežijo pred vojno in preganjanjem, ob tem pa tudi financirata "sistem koncentracijskih taborišč" v Libiji. "Vse to ima izrazite vzporednice z najtemnejšim obdobjem v zgodovini 20. stoletja."

Italijanska vlada je sicer obljubila povečanje humanitarnih koridorjev iz Libije za posebej ranljive ljudi in večjo prisotnost UNHCR-ja, ki ima le občasen dostop do centrov za pridržanje prebežnikov.

Obenem želi pospešiti t. i. prostovoljne vrnitve prebežnikov in v Libiji vzpostaviti točke za identifikacijo in registracijo prosilcev za azil, kjer bi jim vzeli prstne odtise.

Konec leta 2017 je UNHCR začel evakuirati ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito, iz Libije, a je bilo tako evakuiranih le 4.000 ljudi, večinoma v Niger. 800 jih je bilo preseljenih v Italijo, 300 pa v prehodni center v Romunijo.