Na Ohridu so jeseni potekali protesti proti ustanovitvi društva
Na Ohridu so jeseni potekali protesti proti ustanovitvi društva "Car Boris tretji", ki je poimenovano po bolgarskem voditelju med drugo svetovno vojno, ki se je povezal z nacistično Nemčijo. Foto: Reuters

Med razlogi sta napad na sekretarja bolgarskega združenja "Car Boris tretji" na Ohridu in domnevno razpihovanje makedonskega sovraštva do Bolgarov, znova se vrstijo tudi spori zaradi zgodovinskih osebnosti.

Zadnji val zaostrovanja se je začel sredi januarja, ko je na spominski slovesnosti za bolgarsko junakinjo Maro Bunevo v Skopju sodelovalo več bolgarskih državljanov, tudi nacionalistični evropski poslanec Angel Džambaski, ki je ob tem znova dejal, da je Makedonija Bolgarija.

Dva dni pozneje so na Ohridu pretepli Hristjana Pendikova, sekretarja bolgarskega kluba "Car Boris tretji", enega od treh bolgarskih klubov, ki jih bo makedonska oblast zaprla, če ne bodo spremenili imen, saj da so poimenovani po sodelavcih fašistov.

V Bolgariji so prepričani, da so Penikova napadli, ker se izreka za Bolgara, čeprav del makedonskih medijev trdi, da je šlo za kriminalni obračun. Storilce so prijeli, primer preiskujejo.

Zločine iz sovraštva do Bolgarov kaznujejo minimalno ali jih sploh ne, kar ustvarja ozračje, ko imajo ljudje občutek, da lahko ostanejo nekaznovani, kar pa nasilje le še spodbuja, pravi bolgarski zunanji minister v odstopu Nikolai Milkov.

"Ostati moramo mirni in razumni, ne pa tudi naivni. To je klasično odvračanje pozornosti na res perfiden način, da bi upočasnili našo evropsko pot," pa razmere ocenjuje makedonski premier Dimitar Kovačevski.

Razočaranje nad odprtjem društva Car Boris III. na Ohridu je izrazila tudi judovska skupnost, saj je medvojni bolgarski voditelj tako rekoč izbrisal makedonsko judovsko skupnost. Foto: Reuters
Razočaranje nad odprtjem društva Car Boris III. na Ohridu je izrazila tudi judovska skupnost, saj je medvojni bolgarski voditelj tako rekoč izbrisal makedonsko judovsko skupnost. Foto: Reuters

V Skopju se že pripravljajo tudi na 4. februar in praznovanje obletnice rojstva revolucionarja Goce Delčeva, nacionalnega heroja za obe državi. Makedonski predsednik Stevo Pendarovski je prepričan, da so organizatorji protimakedonske kampanje v Bolgariji povezani z Moskvo, zato je od vlade zahteval, da prepove prihod več bolgarskim državljanom, ki zanikajo in žalijo makedonski narod.

Ob tem se makedonska vladajoča koalicija muči z zbiranjem dvotretjinske večine za spremembo ustave, Bolgarija namreč zahteva, da pred začetkom pogajanj vanjo vpišejo bolgarsko manjšino, a v opozicijski stranki VMRO DPMNE pravijo, da zavračajo nadaljnje izsiljevanje.

V Bolgariji vztrajajo, da so makedonski jezik, kultura, identiteta le različice bolgarskih in grozijo z novimi blokadami. Odnosi se praviloma vedno zaostrijo pred volitvami, v politično razklani Bolgariji pa gredo prebivalci 2. aprila na predčasne volitve in bodo volili že petič v dveh letih.