"Ker prihajam na Kosovo iz Beograda po pogovorih z Vučićem, ne morem mimo vtisa, da v Beogradu vlada občutek, da v Prištini ni politične volje za dialog, v Prištini pa, da v Beogradu ni volje za dialog," je dejal na novinarski konferenci Borut Pahor.

Pahorja je na Kosovu sprejela predsednica Vjoso Osmani, s katero sta pred predsedniško palačo zasadila drevo in s tem simbolno potrdila prijateljstvo med državama. "Slovenija, ki je priznala Kosovo in ima z njim odlične politične in gospodarske odnose, razume, da je mogoče pričakovati vključitev te države v EU samo, če bodo tudi druge članice Unije, ki tega še niso storile, priznale njegovo neodvisnost," je poudaril Pahor, ki se je v nedeljo mudil v Beogradu. Tam se je sešel s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem.

Pahor je znova poudaril, da je začetek napredka v dialogu in odnosih med Srbijo in Kosovom ter napredka pri vključevanju držav Zahodnega Balkana v EU v takojšnji implementaciji vseh sprejetih dogovorov.

"To bi lahko odločilno prispevalo k veri in zaupanju vseh voditeljev narodov in držav v tem delu Evrope, da je skozi dialog in skozi spoštovanje dogovorjenih sporazumov mogoče narediti odločilne korake naprej k rešitvi dvostranskih in multilateralnih vprašanj, s tem pa spodbuditi EU k hitrejšemu tempu pridružitvenih pogajanj," je dejal Pahor.

Poudaril je, da trenutni zastoj ne koristi nikomur, in pomen dialoga, ki pa ni preprost, saj mora rešiti zelo kompleksna vprašanja. Prepričan je, da se lahko zgodi napredek, če je na obeh straneh politična volja.

"Čisto drugače bi bilo, če bi bila Srbija drugačna država"

Predsednica Kosova in Pahor sta spregovorila tudi o iniciativi Odprti Balkan. Vjoso Osmani je izrazila svoje mnenje, da je iniciativa prostor za ekspanzijo srbske hegemonije. Srbija, ki po njenih besedah skuša prevzeti vodilno vlogo v tej iniciativi, nima dobrih namenov oziroma pravih ciljev za to regijo.

"Bilo bi čisto drugače, če bi bila Srbija drugačna država, država, katere cilj sta mir in stabilnost, in če bi priznala Kosovo," je poudarila. "Vendar pa Srbija želi, da se Kosovo vključi v iniciativo kot pokrajina, in ne kot suverena država," je opozorila.

Pahor pa je poudaril, da iniciativa ni alternativa vključevanju držav Zahodnega Balkana v EU, temveč gre za vzporeden proces, ki navdihuje sodelovanje med narodi in državami v regiji in odpravlja nesporazume in težave, ki bi lahko ogrozili mir in varnost, pa tudi gospodarsko blaginjo. Kot je dodal, je iniciativo podprl v dobri veri, da naslavlja nekaj, kar je dogovorjeno v okviru berlinskega procesa in na neki način ustreza vsem vpletenim stranem.

Pahor obiskal pripadnike slovenskega kontingenta na Kosovu

Pahor se je sešel tudi s predsednikom kosovske vlade Albinom Kurtijem, s katerim sta govorila o razmerah v regiji in o trenutnem stanju pogovorov med Beogradom in Prištino.

Pahor je ponovil, da trajna stabilizacija, razvoj in napredek ter vključenost Kosova in drugih držav Zahodnega Balkana v evroatlantske integracije ostajajo v strateškem interesu Slovenije.

Slovenski predsednik je obiskal tudi pripadnike 44. slovenskega kontingenta, ki delujejo v operaciji Kfor, in se seznanil z razmerami na operativnem območju, kjer slovenski kontingent opravlja svoje dolžnosti.

Z visokimi vojaškimi predstavniki iz poveljniške strukture Kfor, med drugim tudi s poveljnikom Kforja in poveljnikom regionalnega poveljstva Zahod, je opravil pogovore o aktualnih splošnih razmerah na Kosovu, o dejavnostih in stanju v operaciji ter o prihodnjem sodelovanju slovenskega kontingenta.