Papež bo skušal vatikanske finance spraviti v red tudi z znižanjem plač nekaterih kardinalov. Foto: Reuters
Papež bo skušal vatikanske finance spraviti v red tudi z znižanjem plač nekaterih kardinalov. Foto: Reuters

Papež se je namreč odločil, da bo zasledoval "ničelni primanjkljaj" v upravljanju Vatikana, zato je začel varčevalni program. Kardinali tako ne bodo več dobivali dveh mesečnih dodatkov, ki so jih običajno uporabili za kritje stroškov dela osebnih tajnikov, je najavil Španec Maximino Caballero Ledo, ki vodi vatikansko finančno ministrstvo. V pismu, ki ima datum 18. oktober, je Caballero Ledo zapisal, da je ukrepal na prošnjo papeža in da bo nižje plačilo začelo veljati novembra. Vplivalo bo sicer le na kardinale, ki vodijo različne vatikanske oddelke, kar pomeni približno 20 od več kot 230 kardinalov.

Kardinali v Vatikanu dobijo mesečno plačilo med 4000 in 5000 evrov, poročanje italijanskih medijev povzema agencija Reuters, brez omenjenih dveh dodatkov pa bodo na račun prejeli okoli 500 evrov manj.

Sveti oče se je v zadnjem času precej posvetil zmanjševanju porabe najmanjše države na svetu. Prejšnji mesec je vsem kardinalom po svetu poslal nenavadno pismo, v katerem jih je pozval, naj si prizadevajo za "ničelni primanjkljaj", da bi pomagali izboljšati finančni položaj Vatikana. Zapisal je tudi, naj spodbujajo "duh bistvenosti, izogibanja odvečnemu in naj dobro izberejo prednostne naloge".

Frančišek je pred tem že marca leta 2021 odredil desetodstotno znižanje plačila vatikanskih kardinalov, saj je Vatikan občutil posledice zmanjšanega turizma med pandemijo covida-19. Leta 2023 pa je začel odpravljati subvencionirane najemnine za kardinale in druge visoke vatikanske uradnike.

Sedež Cerkve sestavljata dve entiteti, Sveti sedež in Vatikan, 108 hektarjev velika mestna država, ki jo obdaja Rim. Entiteti imata ločena proračuna, prihodki mesta Vatikan, vključno s prihodki iz priljubljenih Vatikanskih muzejev, pa se pogosto uporabljajo za krpanje primanjkljaja v proračunu Svetega sedeža.