Latvija si je neodvisnost izpod carske Rusije izborila že leta 1918. Nato jo je leta 1940 zasedla komunistična Sovjetska zveza, leta 1941 nacistična Nemčija, leta 1944 pa znova Sovjetska zveza. Latvijci so ostali pod sovjetsko zasedbo vse do leta 1991, ko so si spet izborili samostojnost.

Nacisti so v času okupacije Latvije med drugo svetovno vojno ubili okoli 70.000 Judov, sovjetske oblasti pa so pozneje 60.000 Latvijcev deportirale v Sibirijo.

Poznate ceno svobode
"Dobro poznate ceno svobode, ki si jo morate vedno znova izboriti," je dejal papež v govoru pred diplomatskim zborom in latvijskim predsednikom Raimondisom Vejonisom. "Usoda baltskih držav v 20. stoletju kaže, da razdeljena Evropa povzroča le trpljenje," pa je papežu dejal Vejonis.

"Danes lahko praznujemo po zaslugi tistih, ki so uhodili poti in odprli vrata prihodnosti ter na prihodnje generacije prenesli odgovornost, da delajo enako," je dejal papež, preden je položil cvetje k spomeniku svobode v Rigi. Papež se je sicer v latvijski prestolnici Riga tudi srečal s predstavniki različnih verskih skupnosti in razpravljal o ekumenskem sodelovanju.

Papež pri maši pozval k skrbi drug za drugega
Latvija je druga postaja papeževe turneje po baltskih državah ob stoti obletnici njihove samostojnosti. Maša v mestu Aglona na vzhodu države, ki jo je papež daroval v ponedeljek, velja za vrhunec turneje. Papež je pri maši pozval k skrbi drug za drugega in da se ne pozabi na družbene izobčence. Izrekel se je tudi proti diskriminaciji. "Gre za to, da tisti, ki doživljajo žalostno realnost, čutijo, da trdno in zanesljivo stojimo na njihovi strani in ob njihovi strani," je dejal Frančišek. Opozoril je, da se v zadnjem času znova pojavljajo ideje, ki sejejo nezaupanje, a bi morali raje staviti na univerzalno bratstvo in sestrstvo.

Frančišek je ob začetku turneje v soboto in nedeljo obiskal Litvo, kjer je posvaril pred totalitarnimi sistemi in izbrisom drugačnih kultur ter se spomnil žrtev holokavsta. Turnejo bo sklenil v torek v Estoniji.