Litva je bila v preteklosti v položaju, ko so ljudje različnih etničnosti in veroizpovedi uživali v slogi in medsebojnem spoštovanju, je dejal. "Živeli so v medsebojnem miru, dokler ni prišla totalitaristična ideologija in pozitivne vrednote zamenjala za širjenje nasilja in nezaupanja," je poudaril papež, ki je Litvi svetoval, naj bolečo preteklost pod sovjetsko in nacistično nadvlado vidi kot vir spodbude strpnosti v Evropi.

Pozval je k iskanju "moči iz preteklosti", ki bi toleranco, gostoljubje, spoštovanje in solidarnost znova postavila visoko na lestvico družbenih vrednot.

Opozoril je, da so v današnji družbi vedno glasnejši ravno glasovi tistih, ki želijo povzročati razkol in neenotnost, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Ti po njegovih besedah trdijo, da je "edini način za zagotavljanje varnosti in nadaljnjega obstoja kulture poskus eliminacije, preklica ali izgona drugih". Papež sicer ni izrecno imenoval držav, na katere misli, a šlo naj bi med drugim za Poljsko, Madžarsko in Italijo, kjer so politiki korist pridobivali s protipriseljenskimi stališči.

Papežev obisk "dragoceno darilo"
Litovska predsednica Dalia Grybauskaite je papeža pozdravila že ob prihodu in njegov obisk označila za "dragoceno darilo ob stoti obletnici samostojnosti litovske države".

V nedeljo bo Frančišek obisk nadaljeval v drugem največjem litovskem mestu Kaunasu, kjer bo daroval mašo na prostem. Pozneje se bo vrnil v Vilno, kjer bo med drugim molil pred spomenikom žrtvam holokavsta.

Po Litvi v Latvijo in Estonijo
Vrhunec obiska bo predvidoma v ponedeljek, ko bo v vzhodnem latvijskem mestu Aglona, ki velja za enega izmed najpomembnejših verskih središč v državi, daroval mašo. Isti dan bo papež tudi v glavnem mestu Rigi, kjer se bo srečal s predstavniki različnih verskih skupnosti in razpravljal o ekumenskem sodelovanju.

Obisk baltskih držav bo sklenil v torek v Estoniji, ki je ena najbolj sekularnih držav Evrope. Manj kot tretjina prebivalstva namreč pripada kakšni religiji, za pripadnika katolicizma pa se izreka le 0,5 odstotka Estoncev.

Frančišek je drugi papež, ki bo obiskal baltske države. Pred četrt stoletja jih je kmalu po razpadu Sovjetske zveze obiskal že takratni papež Janez Pavel II.