"Zato znova pozivam Slovenijo k dialogu in dvostranskim pogajanjem, da bi prišli do obojestransko sprejemljive in trajne rešitve vprašanja meje," je dodal.

Premier Hrvaške je nato na novinarski konferenci dejal, da je Sodišče EU-ja pozvalo obe strani, naj medsebojni spor končata z uporabo katerega koli načina za reševanje sporov v skladu z mednarodnim pravom. Sodišče je sicer opozorilo "na okoliščino, da morata v skladu z arbitražnim sporazumom pogodbenici tega sporazuma storiti vse potrebno za izvršitev arbitražne razsodbe".

"To je močno sporočilo Sloveniji, da z enostranskimi potezami ni mogoče ničesar doseči in da je potreben dogovor s Hrvaško, da bi našli rešitev za našo skupno mejo," je izjavil Plenković.

Sodišče EU-ja tudi poudarja pravico vsake države, da določi obseg in meje svojega državnega območja, in ugotavlja, da arbitražna sodba ni bila uveljavljena. "Na tej točki pozivam Slovenijo, naj preneha izvajati enostranske poteze ob skupni meji, ki ni dokončno določena, posebej na morju," je dejal Plenković.

"Takoj ko bo Slovenija končala nepooblaščeno in nepotrebno kaznovanje hrvaških ribičev ob meji v Piranskem zalivu, bo Hrvaška nemudoma opustila recipročne ukrepe, ki jih je bila prisiljena izvajati zaradi enostranske odločitve in postopkov Slovenije," je napovedal.

Sorodna novica Šarec o sodbi: Arbitraža je veljavna, pri sosedih ni razloga za proslavljanje

Plenković meni, da je današnja odločitev sodišča v Luxembourgu dokaz pravilnih postopkov in odločitve prejšnje Evropske komisije pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja, da se EU ne vključi v postopek. To tudi pove, da odločitev ni bila politična, ampak temelji na načelih evropskega in mednarodnega prava. Dejstvo, da mora Slovenija plačati stroške postopka na Sodišču EU-ja, po njegovem mnenju govori samo zase.

Pokazalo se je tudi, da zna hrvaška vlada na pravi način braniti hrvaške nacionalne interese, ne da bi krepila napetosti ali sprožala nagle poteze, je še dejal Plenković. "Mirno in strokovno, obenem pa tudi trdno, je hrvaška vlada uresničila pomembne dosežke in hrvaške nacionalne interese v vprašanjih, pri katerih že leta ni bilo nobenih premikov," je dejal.

Poudaril je tudi, da ni več nobene pravne instance, kjer bi lahko Slovenija znova sprožila isti postopek proti Hrvaški brez soglasja Zagreba.

Plenković: Cerarjeva teza napačna

Na novinarsko vprašanje, kako gleda na besede slovenskega zunanjega ministra Mira Cerarja, da je sodišče z današnjo odločitvijo potrdilo, da je arbitražna odločba zavezujoča in veljavna in jo morata obe državi izpolniti, je Plenković odgovoril, da gre za "napačno tezo". V današnji sodbi ni govora o tem, da bi Hrvaško na temelju današnje odločitve pozvali k izvajanju arbitražne razsodbe.

Pojasnil je, da sta obe državi pozvani k rešitvi medsebojnega spora z uporabo sredstev za mirno reševanje sporov. Spomnil je, da se Hrvaška v primeru slovenske tožbe v Luxembourgu ni sklicevala na izvajanje arbitražnega sporazuma, Slovenija pa tega vprašanja ne more urediti samostojno. "To je bistvo današnje odločitve sodišča," je dejal.

Novinarje je zanimalo tudi, ali bo mogoče arbitražno sodbo na neki način preoblikovati v dvostranski dogovor. Plenković je odgovoril, da je Hrvaška svoje predloge za rešitev spora predstavila na srečanju s takratnim slovenskim premierjem Cerarjem v Zagrebu decembra 2017 in da je ponudbo za nadaljevanje dvostranskih pogovorov predstavila tudi vladi premierja Marjana Šarca.

Jadranka Kosor: Odločitev je bila pričakovana

Odločitev sodišča je bila pričakovana, treba pa je nadaljevati iskanje rešitve, je medtem presodila nekdanja hrvaška premierka Jadranka Kosor, ki je v imenu hrvaške vlade podpisala arbitražni sporazum s Slovenijo leta 2009.

Večina hrvaških politikov meni, da je spor o meji treba rešiti dvostransko. Predsednik hrvaškega parlamentarnega odbora za zunanjo politiko in nekdanji hrvaški zunanji minister Miro Kovač (HDZ) je prepričan, da je treba doseči vsaj sporazum o upravljanju Piranskega zaliva v korist državljanov.

Tudi poslanka hrvaške opozicijske stranke Državljansko-liberalna zveza (Glas) in nekdanja hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je novinarjem dejala, da bi bilo spor mogoče rešiti, če bi dejstvom iz arbitražne razsodbe dodali sporazum o regulaciji ribarjenja v Piranskem zalivu in sklenili spor v zadovoljstvo obeh strani.

Kot je dodala, je umik Hrvaške iz arbitražnega postopka vplival tudi na končni izid arbitraže, "ki ni idealen, a je sprejemljiv za obe strani".

Nekdanji namestnik Vesne Pusić na zunanjem ministrstvu in poslanec SDP-ja Joško Klisović pa je spomnil, da arbitražna sodba kot pravni akt za Hrvaško ne velja po soglasni odločitvi vseh političnih strank v hrvaškem saboru o izstopu države iz arbitražnega sporazuma leta 2015.

Pojasnil je, da v SDP-ju vidijo dva načina za rešitev spora. Eden je, da bi obdržali obstoječe stanje meja in vse zadeve, ki se dotikajo življenja ob meji, uredili s posebnimi sporazumi, upoštevajoč tudi pravni red EU-ja. Drugi pa bi bil, da bi vsebina arbitražne sodbe postala temelj za začetek pogovorov med državama, ki bi privedli do dogovora in njegove ratifikacije v obeh parlamentih.