V Subotici so ob prazniku hrvaške skupnosti – dnevu rojstva škofa Ivana Antunovića – odprli Hrvaško hišo – središče dejavnosti hrvaške manjšine v Srbiji. Njeno odprtje je v celoti financirala hrvaška vlada, zanjo je namenila 1,9 milijona evrov.

Na odprtju je bila prisotna tudi Ana Brnabić, s katero je Plenković nato imel dvostransko srečanje.

"Vzdušje za reševanje vprašanj"

Po pogovorih s premierko je ocenil, da se vzpostavlja vzdušje za začetek reševanja odprtih vprašanj.

"Menimo, da se vzpostavlja ozračje za začetek reševanja vprašanj, ki nas obremenjujejo," je dejal in dodal, da bo za njihovo rešitev potrebno veliko časa in volje.

Menil je še, da je pomembno, da v dialogu sodeluje tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić, s katerim se danes nista srečala.

Hrvaški premier je optimističen tudi glede evropske poti Srbije, a na njej je še veliko tudi dvostranskih vprašanj, večina se jih vleče že 30 let, od vojne v nekdanji Jugoslaviji, je poročal dopisnik RTV Slovenija iz Beograda Boštjan Anžin. Tu so pregon vojnih zločincev, iskanje posmrtnih ostankov, pogrešanih, zakoličiti bo treba mejo na Donavi.

Srbije "iskreno zainteresirana" za izboljšanje odnosov

Premierka Brnabić je izrazila "iskreno zainteresiranost" Srbije za razvoj in izboljšanje odnosov in sodelovanja s Hrvaško, s katero imata veliko skupnega, "na žalost tako lepega kot grdega". Poudarila je tudi, da sta Zagreb in Beograd okrepila dialog in da je bilo samo letos šest sestankov na visoki in najvišji ravni, ki "dajejo pozitiven signal za bistveno boljše odnose v prihodnosti", poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Plenković je poudaril, da so odnosi med državama obremenjeni z "vprašanji iz časa Miloševićeve agresije proti Hrvaški" in da "te rane omejujejo dinamiko in hitrost odnosov", da pa današnje odprtje Hrvaškega doma in njegov prvi obisk v sedmih letih, odkar je premier, nosita tudi simbolično sporočilo o izboljšanju odnosov.

Povedal je, da po koncu domovinske vojne na Hrvaškem, ki je trajala med letoma 1991 in 1995, še vedno pogrešanih 1807 ljudi in da Zagreb še vedno nima vseh podatkov.

Retorika se bo znova zaostrila avgusta

Iz Beograda sicer redno prihajajo obtožbe, da je Hrvaška ustaška država, lani so v Zagrebu srbskemu predsedniku Vučiću preprečili, kot je dejal sam, zasebni obisk Jasenovca. Nihče ni pričakoval, da bi današnji protokolarni obisk prinesel večji premik, a pomembno je, da se pogovarjajo, je še dejal Boštjan Anžin.

Napeti odnosi le podpihujejo nacionalizem na obeh straneh, retorika se bo – kot vsako leto – zaostrila avgusta, ko bodo Hrvati zaznamovali obletnico operacije nevihta.

Srečanja z Vučićem ni bilo

Srečanja s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem ni na dnevnem redu, piše HRT, saj v Zagrebu želijo, da bi bil izkupiček takšnega srečanja "resen dogovor, ne pa le to, da popijeta kavico", kot se je izrazil hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman.

Številni na Hrvaškem srečanju nasprotujejo, saj menijo, da ne bo prineslo rešitve odprtih vprašanj med državama.

Prihod na povabilo hrvaške manjšine

Plenković je sicer kot eno glavnih v ustavi določenih nalog hrvaške vlade označil podporo Hrvatov zunaj Hrvaške, pri čemer je kot še posebej pomembno vprašanje izpostavil položaj hrvaške manjšine v Srbiji.

Hrvaški premier je v Srbijo prispel prav na povabilo hrvaške manjšine v Vojvodini. Predsednik Demokratične zveze Hrvatov Tomislav Žigmanov je tudi minister za človekove in manjšinske pravice v srbski vladi, njegovo imenovanje je veljalo za znak otoplitve odnosov, je še poročal Boštjan Anžin.

Po popisu iz leta 2022 v Srbiji živi 39.107 Hrvatov, kar je 160.000 manj v primerjavi s popisom leta 1961. Hrvati so tako narodnostna manjšina z največjo demografsko izgubo.