Kompleks v vrednosti gradnje 7.300 nemških otroških vrtcev ali pa 43 km nemških avtocest oziroma štirih berlinskih glavnih železniških postaj začenja obratovanje. In spreminja življenje tik za južno mejo med Berlinom in deželo Brandenburg.

Prva od zgodb o letališču BER – Berlin Brandenburg "Willy Brandt"

Menda je v vasi Selchow – prve stanovanjske hiše v njej stojijo manj kot 2300 metrov od južne vzletno-pristajalne steze – trenutno registriranih več konjev kot pa ljudi. Teh je ostalo zgolj okoli 170 in 100 jih je starejših od 60 let. Nekoč je vas s 650-letno zgodovino, katere etimologija kot še mnogo drugih naselij v tem delu Nemčije (Treptow, Talchow, Buckow ...) kaže sledi slovanskega življa, imela tudi do 500 prebivalcev. Selchow leži nekaj kilometrov južno od meje med Berlinom in zvezno deželo Brandenburg, tiste zanimive meje, kjer pri betonskem naselju Gropiusstadt trčita velemestni in podeželski pejsaž, ki pa ga prekinja nekaj velike in tudi za Berlin neizogibne infrastrukture. Pot proti Selchowu tako (če se je lotite denimo s kolesom) vodi mimo nekdanjega velikega odlagališča, kamor so po zapletenem protokolu prehajanja meje vozili smeti iz Zahodnega Berlina na ozemlje NDR-ja; in vodi tudi mimo berlinske čistilne naprave, ob poti pa lahko, ko je pri Berlinčanih tako priljubljena sezona belušev na vrhuncu, te kupite od tamkajšnjih pridelovalcev.

Sorodna novica "Pripravljeni smo na vzlet" – novo berlinsko letališče po letih zapletov odpira vrata

Življenje 500 metrov od vzletne steze
Vas Selchow leži tik za ograjo novega osrednjega berlinskega letališča (uradno ime je Flughafen Berlin Brandenburg "Willy Brandt"); nekaj stanovanjskih hiš je od južne vzletne in pristajalne steze oddaljenih manj kot 100 metrov zračne razdalje. A nekateri vztrajajo, tudi lastnik kavarne, ki je od severne steze oddaljena slabega pol kilometra in ki postaja priljubljena ciljna točka radovednih izletnikov in pa tistih, katerih strast je opazovanje letal. Je vsaj brezplačno; vstop na ogledno ploščad bodo namreč zaračunavali.

Nekateri prebivalci Selchowa so se morali preseliti že zaradi potreb pridobivanja zadostnih zemljišč za ogromen infrastrukturni projekt, drugi so odhajali zaradi pričakovanega neznosnega hrupa. Za potrebe preselitve prebivalcev pa so na novo in na drugi lokaciji zgradili tudi celotno vas Diepensee. Kar je bilo dobro vsaj za to, da so delo dobili arheologi, saj se je Družba za gradnjo letališča Flughafen Berlin Brandenburg GmbH (v nadaljevanju FBB) morala zavezati k zaščiti vseh morebitnih "zakladov", ki bi se skrivali v zemlji. V površinsko največji arheološki akciji v Nemčiji v zadnjih letih so tako arheologi odkrili dragocene ostanke srednjeveškega Dypenseyja.

Priseljevanje v Schönefeld
Sicer pa naj bi hrup najbolj prizadel občino Blankenfelde-Mahlow. Napovedi: hrup do 58 decibelov, kot bi vaš sosed zdržema ure in ure kosil travo pod vašim oknom. In to vsak dan. Zato se ljudje tudi od tam izseljujejo. Priljubljen postaja Schönefeld, na območju katerega letališče sicer leži in ki je bilo letališče Vzhodnega Berlina, a ga letala ne preletavajo. Ljudje letala vidijo, jih pa komajda slišijo. Letališče pa je močno pripomoglo tudi h gospodarski in finančni krepitvi kraja. Od leta 2012 se je priselilo več kot 3.000 ljudi, zgradili so okoli 1.200 novih stanovanj.

Manj Berlinčanov bo trpelo zaradi hrupa, a ti menda bolj kot tisti v okolici Tegla
Zvezno združenje nemške letalske industrije sicer zatrjuje, da je trenutno zaradi vzletanja in pristajanja letal žrtev hrupa 225.000 Berlinčanov, po zaprtju letališča Tegel in zgostitvi prometa na letališču BER pa naj bi jih zaradi hrupa trpelo le še okoli 65.000. Začasno naj bi bilo sicer tudi v Selchowu in Blankenfelde-Mahlowu še dokaj znosno. Od v obet postavljenih poletov in pristankov na 45 sekund vsaj za zdaj zagotovo še ne bo nič.

Za letališče, ki naj bi sredi tridesetih let in z graditvijo dodatnih vnaprej kot možnost predvidenih terminalov doseglo zmogljivost 58 milijonov na leto, so se še lani bali, da bo kmalu po odprtju premajhno. Trenutna kapaciteta novega terminala 1 in pa starega letališča Schönefeld, preimenovanega v terminal 5 BER, je zdaj ocenjena na 46 milijonov.

Skok števila potnikov na berlinskih letališčih
Izračuni so izhajali iz izredno hitrega povečevanja potnikov v zadnjih letih. Leta 2006, torej v letu začetka gradnje BER-a in ko je še delovalo tudi kultno letališče Tempelhof s povsem osrednjo lego tako rekoč sredi bivalnih sosesk, je Tegel in Schönefeld, katerega nadaljnja izgradnja je BER, prečkalo 18 milijonov potnikov, lani že kar 36 milijonov. Velikansko rast letalskega potniškega prometa pa nakazujejo tudi podatki o tem, da je bil leta 1974 odprti Tegel prvotno zgrajen za 2,5 milijona potnikov letno, na koncu pa so našteli več kot 24 milijonov potnikov. "Letališče je že dolgo delalo onkraj svojega limita," je pred kratkim za časopis Tagesspiegel povedal arhitekt Meinhard von Gerkan, čigar biro GMP arhitekti sodeluje tudi pri projektu BER.

A vse kaže, da je novo letališče v tem trenutku ... preveliko. Letalski potniški promet naj bi namreč obseg iz leta 2019 dosegel najprej leta 2024, prek berlinskih letališč Tegel in Schönefeld pa trenutno vsak dan potuje zgolj okoli 2.000 ljudi. In aktualna kriza zaradi pandemije bolezni covid-19 – mimogrede, letališče leži na dokaj "varnem" območju z aktualno okuženimi manj kot 30 osebami na 100.000 prebivalcev v zadnjem tednu dni, medtem ko je veljavna incidenca okoli 140 okuženih na 100.000 prebivalcev za Berlin veliko bolj kritična – je dodatno obremenila tudi finance družbe FBB, ki vodi berlinska letališča in gradnjo BER-a. Poleg do zdaj dokumentiranih velikanskih in v primerjavi s prvotno oceno večkratno povečanih stroškov gradnje so letos prejeli še 300 milijonov evrov pomoči, ki pa skoraj zagotovo ne bo zadoščala.

Naraščanje stroškov iz sekunde v sekundo
Celoten projekt naj bi po sedanjih ocenah stal nekaj več kot sedem milijard evrov (1,1 milijona evrov za vsak dan gradnje). Naraščanje stroškov iz sekunde v sekundo lahko spremljate tudi na spletnem števcu stroškov: https://www.flughafen-berlin-kosten.de. Za primerjavo: s tem denarjem bi lahko v Nemčiji zgradili več kot 7.300 otroških vrtcev ali štiri železniške postaje, primerljive z glavno postajo v Berlinu, denar pa bi zadostoval tudi za 141.821 mesečnih plač direktorja letališča Engelberta Lütke Daldrupa, ki svoj 64. rojstni dan praznuje danes, na dan odprtja BER-a.

Ko sta 5. septembra 2006 tedanji berlinski župan Klaus Wowereit in pa ministrski predsednik Brandenburga Matthias Platzeck v ogromno zemljišče z lopatami simbolno odmetala prva kupčka zemlje, so kot skupne stroške gradnje predvideli dve milijardi evrov. Pri prvih izračunih leta 1995, ko še ni bilo niti doseženo soglasje glede lokacije letališča in Schönefeld nikakor ni bil ocenjen najbolje izmed predlaganih zemljišč, so bili še bolj optimistični. Letališče naj bi bilo mogoče zgraditi za 1,1 milijarde tedanjih mark oziroma za malo manj kot današnjih 800 milijonov evrov.

Osamljena zobozdravstvena ordinacija sredi nedokončanega letališča …
Če bi ocenili celotno finančno "izgubo", bi morali k temu prišteti še velike izgube podjetij in storitvenih dejavnosti, ki so že pred leti zakupili lokale v prvem terminalu iz leta 2011, ko je še obstajalo upanje, da bo letališče začelo obratovati že naslednje leto. O tem, zakaj se to ni zgodilo, pišem v naslednjem članku. Spominjam se še neke televizijske reportaže, ki je na letališču med drugim obiskala zobozdravniško ordinacijo, ki je povsem samevala sredi sicer praznih hodnikov.

A letališče že je in še bo velik delodajalec. Že pri gradnji je sodelovalo 400 podjetij iz vse Evrope, 5.000 gradbenih delavcev ter 300 arhitektov in inženirjev. Samo družba FBB zaposluje okoli 2.100 ljudi, na celotnem območju letališča pa je po ocenah delalo okoli 20.000 ljudi.
Sicer pa so tudi sami podatki o gradnji, znotraj katere so na nekaterih mestih menda še ob zadnjem testu 15. avgusta ponekod iz tal "štrleli" kabli in naokoli vozili bagri, osupljivi: za gradnjo so porabili 3,4 milijona ton betona, 2,4 milijona ton drugih gradbenih materialov in 33.000 kvadratnih metrov stekla ter 1.400 hektarov površine, kar ustreza približno 200 nogometnim igriščem. Letališče sicer premore le dve vzletni in pristajalni stezi, čeprav se je v prvih pogovorih o potrebnem novem letališču, ki so sledili kmalu po padcu berlinskega zidu, govorilo o novem letališču s štirimi pristajalnimi stezami. A dve bosta zagotovo še kar nekaj časa zadoščali.

Letališče sicer tudi ob zasedenosti polnih kapacitet ne bi niti približno doseglo denimo londonskega Heathrowa z lani prepeljanimi več kot 80 milijoni ali pa letališča v Frankfurtu s 70,6 milijona potnikov v zadnjem letu pred izbruhom pandemije.

Koda letališča Tegel TXL bo kmalu preteklost
Promet bodo s starega letališča Tegel na BER preselili postopno. Ob današnjem odprtju bosta ob 14. uri inavguralni pristanek hkrati izvedli letali največjih ponudnikov poletov, torej največjih strank berlinskih letališč – Lufthanse in Easyjeta. Prvi odhodni polet bo dan pozneje, in sicer polet Easyjeta v London. V prihodnjih dneh bodo sledili še poleti drugih letalskih družb. 8. novembra naj bi Tegel zaprli, njegova letališka koda TXL pa bo izbrisana iz registra Mednarodnega združenja za zračni prevoz (IATA). Za vsak primer pa bo letališče nekaj časa še ostalo opremljeno za ponovni začetek obratovanja ob morebitnih večjih večjih težavah novega letališča.

ZRN: 80 milijonov nogometnih trenerjev, 40 milijonov načrtovalcev letališč
Že do zdaj je bilo pri gradnji letališča veliko težav, postalo je predmet divjih špekulacij, posmeha in ogorčenja ter tega, kar je eden glavnih načrtovalcev objekta Hubert Nienhoff (poleg Meinharda von Gerkana in Hansa Joachima Pappa (GMP Arhitekti) glavni načrtovalec letaliških objektov) označil kot dejstvo, da ima Zvezna republika Nemčija 80 milijonov nogometnih trenerjev, po novem pa še vsaj 40 milijonov načrtovalcev BER-a.

In o tem, zakaj so nastajale takšne zamude, zakaj je bila že prvotna izbira lokacije nekoliko nenavadna, kakšne težave so gradbišče zaznamovale skozi leta in tako povzročile ogromno zamudo pri njegovem dokončanju in pridobivanju dovoljenja za obratovanje, pa tudi zakaj je torej vzdušje na letališču precej klavrno, direktor Engelbert Lütke Daldrup pa verjetno z nekoliko zadrege in strahu zre proti svojemu rojstnemu dnevu, boste več izvedeli v naslednjem v nizu člankov, ki spremlja odprtje novega berlinskega letališča.