Vučić je poslancem prvič predstavil predlog EU-ja o normalizaciji odnosov s Prištino, sprejetje katerega mednarodna skupnost pričakuje do pomladi. Osredotočil se je na točke, ki so za Beograd sporne in kjer v primeru nasprotovanja Srbiji grozijo posledice.

Po Vučićevih besedah je za Beograd najhujša 4. točka predloga, ki pravi, da "Srbija ne bo nasprotovala članstvu Kosova v mednarodnih organizacijah". To bi pomenilo zeleno luč za sprejem Kosova v ZN, Nato, EU, Svet Evrope in druge pomembne večnacionalne forume. Beograd je namreč že večkrat poudaril, da je članstvo Prištine v Združenih narodih nesprejemljivo, saj bi to pomenilo, čeprav posredno, priznanje neodvisnosti Kosova.

Poudaril je, da je več točk predloga EU-ja, ki ga javnost pozna kot francosko-nemški sporazum in so ga podprle tudi ZDA, za Srbijo težavnih ali celo nesprejemljivih, vendar so mednarodni pogajalci zagrozili, da bi se lahko ustavile tuje naložbe in pristopna pogajanja z EU-jem, ki potekajo od leta 2014. "Srbiji je v interesu, da ostane na evropski poti," je zatrdil Vučić.

Vučić je poslancem dejal, da ne more razkriti celotne vsebine predloga, osredotočiti pa se je želel na tiste njegove točke, ki predvidevajo negativne posledice za Srbijo v primeru zavrnitve. Zagotovil je sicer, da niso ničesar podpisali ali parafirali in da se bodo pogovori nadaljevali.

Glede vzpostavitve skupnosti srbskih občin na Kosovu je dejal, da je dogovorjena uresničitev te zaveze iz bruseljskega sporazuma iz leta 2013, vendar je Priština ne želi udejanjiti.

"Skupnost občin ne more biti model nevladne organizacije, mora biti tisto, kar je bilo podpisano v Bruslju," je dejal in napovedal, da se pred tem Srbi ne bodo vrnili v kosovske institucije. Izrazil je zaskrbljenost, da se bo Priština znova hotela pogajati, da bi zmanjšali pristojnosti skupnosti, kar bo velika težava.

Vztrajanje pri vzpostavitvi skupnosti srbskih občin mora biti pravni in fizični okvir, je poudaril Vučić. "V nasprotju s tistimi, ki vzklikajo parole, sem dal jasno vedeti, da se je Srbija pripravljena pogovarjati tudi o najslabših predlogih, saj nima pravice ponoviti izkušnje iz preteklosti," je dodal. "Borimo se za mir in zagotovitev varnosti Srbov na Kosovu, ker bi v nasprotnem primeru oni bili prvi, ki bi trpeli," je dodal.

Zatrdil je še, da je njegovo vodilo v pogajalskem procesu spoštovanje srbske ustave in zavezanost zagotavljanju miru ter stabilnosti na Kosovu za vsako ceno.

Na koncu skoraj triurnega govora je dejal, da "predaja ni opcija" in da ve, kaj bo storil, saj bo vedno na strani Srbije. Temu je sledil glasen aplavz koalicijskih poslancev v 250-članski skupščini, v kateri ima njegova Srbska napredna stranka s koalicijskimi partnerji 159 poslancev.

Incident se je zgodil, ko so poslanici opozicijskih strank, kot so desničarski Dveri, konservativna Demokratska stranka Srbije ter skrajno nacionalistične stranke Zapriseženci (Zavetnici), z žvižgi ter skandiranjem "izdaja" in "ne damo Kosova" motili Vučića med govorom, ker jim niso omogočili replik, nato pa se s poslovnikom v rokah napotili proti njemu, ki je sedel za govorniškim odrom.

Vučiću so v bran stopili poslanci njegove SNS, ki so se postavili pred govorniški oder. Prišlo je do prerivanja in glasnega prepira. Incident je trajal okoli 15 minut, nato se je seja nadaljevala.

Srbski predsednik je komentiral, da gre za divjake in da česa takega sam ni videl še nikoli. Protestirajoče poslance je obtožil, da so oni izdali in zapravili Kosovo. Vučić je še obtožil bivše oblasti, da so leta 2001 oprostile sedanjega kosovskega premierja Albina Kurtija, ob tem pa kazal seznam 1800 osvobojenih kosovskih Albancev.

Proevropski opozicijski poslanci pa so od Vučića zahtevali, da jim omogoči seznanitev s celotnim besedilom evropskega predloga in ne le nekaterih njegovih glavnih točk, ki jih je izbral Vučić.

Pred poslopjem parlamenta se je medtem zbralo več deset ljudi, ki nasprotujejo predlogu EU. Med njimi so tudi poslanci desne opozicijske Narodne stranke, pridružilo pa se jim je tudi nekaj poslancev Dveri.

Izredno sejo parlamenta so sklicali zaradi obravnave poročila o procesu pogajanj Beograda s Prištino o normalizaciji odnosov, ki poteka pod okriljem EU-ja. Sejo je s predstavitvijo poročila, ki ga je sicer vložila vlada, odprl Vučić, zdaj pa sledi razprava.

Kurti: Smo najbolj proameriška država na Zahodnem Balkanu

Kosovski premier Albin Kurti je dejal, da vzpostavitev skupnosti srbskih občin ni mogoča, ker je protiustavna, in dodal, da Priština ne bo popustila pritiskom Zahoda, da na podlagi predloga EU-ja sklene sporazum o normalizaciji odnosov z Beogradom.

"Predstavili smo svoje stališče do skupnosti srbskih občin. Ko smo razglasili neodvisnost, smo rekli, da se Kosovu, čeprav v njem živi 93 odstotkov Albancev, ne reče, da je albansko, ampak večetnično. Zdaj ni mogoče oblikovati enonacionalne unije, ker imamo že združenje kosovskih občin," je dejal.

Dodal je, da v Srbiji živi veliko več kosovskih Albancev, kot je Srbov na Kosovu, in da če torej želi Srbija imeti srbsko skupnost na Kosovu, mora to najprej poskušati storiti za albansko v svoji državi.

Vzpostavitev skupnosti srbskih občin na Kosovu določa bruseljski sporazum iz leta 2013, a se Beograd in Priština ne strinjata o njenih pristojnostih, zato Kosovo zavrača njeno vzpostavitev. Priština skupnosti noče dati izvršne oblasti, ker meni, da bi bila s tem ogrožena suverenost države, trdi tudi, da je v nasprotju s kosovsko ustavo.

Svetovalec ameriškega zunanjega ministra Derek Chollet je Kurtija prejšnji teden pozval, naj sprejme predlog Evropske unije za normalizacijo odnosov s Srbijo, govorila pa sta tudi o pomenu vzpostavitve skupnosti srbskih občin na Kosovu.

Kurti je v sredo napovedal, da se bo uprl vsem poskusom izsiljevanja Zahoda pri vprašanju roka za sklenitev francosko-nemškega sporazuma. Po njegovih besedah so Kosovu postavili rok, da do marca sprejme sporazum s Srbijo, kljub številnim oviram in nesoglasjem, ki negativno vplivajo na odnose med državama.

Menil je, da "ni pošteno, da pritiskajo na najbolj proevropsko usmerjeno, najbolj proameriško in najbolj demokratično državo na Zahodnem Balkanu" in da bi ta pritisk morali usmeriti proti Beogradu. "Kosovo je neodvisna država, za Srbijo pa je bolje, da prizna Kosovo," je poudaril.

Šest pogojev za vzpostavitev skupnosti srbskih občin

Kurti je danes v kosovskem parlamentu predstavil šest pogojev za vzpostavitev skupnosti srbskih občin na Kosovu, poroča kosovski portal Kosovo Online. Skupnost, ki po besedah premierja ne bi mogla imeti izvršnih pooblastil, bi vzpostavili po medsebojnem priznanju Srbije in Kosova.

Prvi pogoj za vzpostavitev skupnosti srbskih občin, ki jo je imenoval "zveza srbskih občin", je po Kurtijevih besedah ta, da mora biti v skladu s kosovsko ustavo in veljavnimi zakoni.
Drugi pogoj je, da skupnost občin ne more biti samo skupnost enega naroda, da se mora preimenovati ter da je lahko namenjena samo horizontalnemu sodelovanju občin po zakonu o lokalni samoupravi.

Priština zahteva tudi, da pravice narodnih manjšin in ustrezni zaščitni mehanizmi temeljijo na načelu vzajemnosti med državama. Pred vzpostavitvijo skupnosti morajo na severu Kosova zapreti vse "nezakonite strukture Srbije" in izročiti nezakonito orožje.
Pogoj je tudi, da mora biti vzpostavitev skupnosti del končnega sporazuma z Beogradom o normalizaciji odnosov med državama in da bi jo vzpostavili po medsebojnem priznanju, je dejal Kurti.

Od srbskega predsednika zahteva, da umakne pisma, ki jih je poslal petim članicam Evropske unije, ki Kosova ne priznavajo, s pozivom, naj ne sprejmejo prošnje Kosova za članstvo v EU.

Predlog EU-ja za normalizacijo odnosov med državama ima po pisanju mreže Radio Slobodna Evropa (RSE), ki je dobila vpogled v sporazum, enak pristop do obeh strani. Predvideva spoštovanje ozemeljske celovitosti, nedotakljivost meja, priznavanje državnih simbolov in posebno ureditev za srbsko skupnost na Kosovu. Omenja vzajemno podporo med državama v procesu evropskih integracij, ne omenja pa eksplicitno medsebojnega priznanja ali članstva Kosova v Združenih narodih, pri čemer vztraja Kosovo. Od Srbije zahteva tudi, da ne ovira članstva Kosova v mednarodnih organizacijah.

Hill: Vezi med Srbijo in Rusijo slabijo

Ameriški veleposlanik v Srbiji Christopher Hill ocenjuje, da se je Srbija odločila obrniti se proti Zahodu, medtem ko pa vezi med njo in Rusijo slabijo iz dneva v dan. V pogovoru za N1 je ocenil, da je srbska stran konstruktivno pristopila do evropskega predloga sporazuma s Kosovom. Poudaril je, da bo to vplivalo tudi na hitrost, s katero se Srbija približuje Zahodu.

"Vidite lahko, da vezi Srbije z Rusijo slabijo iz dneva v dan. Vidi se, da raste zanimanje za sodelovanje z Evropsko unijo, večje pa je tudi zanimanje za sodelovanje z nami," je dejal Hill.
Ob tem je ponovil stališče ZDA, da se Srbija mora pridružiti sankcijam Zahoda proti Rusiji, in poudaril, da ne drži, da Srbija ni storila ničesar, saj da je obsodila rusko agresijo na Ukrajino.

Glede sodelovanja Prištine pri normalizaciji odnosov s Srbijo je kot glavno vprašanje glede izpolnjevanja bruseljskega sporazuma poudaril vzpostavitev skupnosti srbskih občin. "Mislim, da se o tem nujno morajo strinjati vsi in da razumejo, da ko enkrat nekaj sprejmete, morate to izpolniti," je poudaril.

Vučić se je o evropski poti Srbije v sredo pogovarjal tudi z ameriškim državnim sekretarjem Anthonyjem Blinknom. "Danes zvečer sem se po telefonu pogovarjal z ameriškim državnim sekretarjem Anthonyjem Blinknom o razmerah na Kosovu, evropski poti Srbije in dvostranskih odnosih Srbije in ZDA," je na družbenem omrežju Instagram v sredo sporočil Vučić.

Pojasnil je, da sta si izmenjala stališča do dialoga med Beogradom in Prištino, da pa je sam še posebej poudaril, da sta mir in stabilnost v celotni regiji ter varna gospodarska prihodnost ključna cilja za vse ljudi, ki živijo na Zahodnem Balkanu. Dodal je, da sta se z Blinknom strinjala, da imajo ZDA in Srbija različne možnosti za krepitev partnerstva in dvostranskega sodelovanja.