Prejšnja poljska vlada je leta 2021 uvedla skoraj popolno prepoved splava. Zaradi stroge zakonodaje je bilo na Poljskem več množičnih protestov, pravice žensk pa so imele ključno vlogo v volilni kampanji leta 2023, ki je na oblast pripeljala proevropsko vlado. Foto: Reuters
Prejšnja poljska vlada je leta 2021 uvedla skoraj popolno prepoved splava. Zaradi stroge zakonodaje je bilo na Poljskem več množičnih protestov, pravice žensk pa so imele ključno vlogo v volilni kampanji leta 2023, ki je na oblast pripeljala proevropsko vlado. Foto: Reuters

41-letna ženska, ki je bila v 14. tednu nosečnosti, je želela opraviti splav v medicinskem centru Pabianice.

"Ženska je predložila potrdilo psihiatra, v katerem je bilo jasno navedeno, da nadaljevanje nosečnosti ogroža njeno zdravje ali življenje," je dejala Antonina Lewandowska iz Fundacije za ženske in načrtovanje družine Federa.

Kljub temu je bolnišnica zahtevala dodatno dokumentacijo in zavrnila izvedbo splava. Pacientka je splav opravila v drugi bolnišnici.

Nacionalni zdravstveni sklad je zavrnitev označil za nezakonito in bolnišnico kaznoval z globo 550.000 zlotov (127.000 evrov). Zdravstveni center se namerava na odločitev pritožiti.

Tiskovni predstavnik sklada Andrzej Troszynski je povedal, da potekajo revizijski postopki v zvezi še dveh zdravstvenih ustanov. Ministrica za zdravje Izabela Leszczyna je dejala, da sta oba postopka tik pred zaključkom in da bi lahko privedla do denarnih kazni.

"Dosegli smo stanje, v katerem bolnišnice, ki spoštujejo zakonodajo, slavijo kot nekaj posebnega. Ta situacija se je obrnila na glavo. Upamo, da bo kazen tej bolnišnici začetek konca tega trenda," je dejala Lewandowska.

Dejanska prepoved splava, uvedena leta 2021, je dovoljevala prekinitev nosečnosti le v primerih posilstva, incesta ali ogrožanja materinega zdravja ali življenja. Vendar so se tudi v teh primerih zdravniki pogosto sklicevali na "ugovor vesti", ki jim je dovoljeval zavrnitev splava iz moralnih razlogov.

Vlada Donalda Tuska je pred kratkim uvedla uredbo, po kateri bodo zdravstvene ustanove, financirane iz javnih sredstev, ki zavrnejo zakonite postopke, kaznovane z globami do dveh odstotkov njihovih sredstev.

"Uredba, ki je začela veljati konec maja, določa, da mora zdravstveni subjekt organizirati svoje delo tako, da je v njem vedno prisoten zdravnik, ki bo lahko opravil zakonito prekinitev nosečnosti," je dejala Urszula Rygowska-Nastulak iz urada varuha pacientovih pravic.

Vendar pa vprašanje ostaja sporno tudi v vladajoči koaliciji, ki vključuje tako levičarske poslance kot krščanske konservativce. Aprila je sicer parlament v dvostrankarski odbor poslal štiri predloge zakonov za liberalizacijo zakonodaje o splavu, kar kaže na sodelovanje znotraj Tuskove koalicije kljub velikim razhajanjem glede tega vprašanja.

Postopek se lahko podaljša do izvolitve novega predsednika prihodnje leto, saj se pričakuje, da bo sedanji predsednik Andrzej Duda vložil veto na vse spremembe zakonodaje o splavu.