Po 99 odstotkih preštetih glasov je od leta 2015 vladajoča Socialistična stranka (PS) dobila 28,66 odstotka glasov in osvojila 77 sedežev v 230-članskem parlamentu. AD, predvolilni koaliciji treh strank z Montenegrovimi socialnimi demokrati (PSD) na čelu, so volivci in volivke namenili 29,49 odstotka glasov, s čimer je zavezništvo osvojilo 79 sedežev.

V primerjavi z volitvami leta 2022 je za sedem odstotkov svoj rezultat izboljšala skrajno desna stranka Chega (Dovolj) in z 18 odstotki podpore osvojila 48 sedežev. Četrta je bila Liberalna pobuda s 5,08 odstotka glasov oziroma osmimi osvojenimi sedeži. Volila udeležba je bila 66,23-odstotna.

AD bo sicer najverjetneje moral voditi manjšinsko vlado, saj je doslej zavračal pogajanja s stranko Dovolj. Da se ne namerava pogovarjati s skrajno desnico, je Montenegro zagotovil tudi na nedeljski novinarski konferenci po objavi izidov.

Izid volitev poudarja politični premik proti skrajni desnici v Evropi. Portugalska je sicer dolgo veljala za imuno proti vzponu desničarskega populizma, ki se širi po celini, saj je v državi šele pred 50 leti padel fašistični režim Antonia Salazarja.

Generalni sekretar PS-ja Pedro Nuno Santos je priznal poraz in izključil možnost, da bi PS podprl AD-jev program, ki vključuje davčne olajšave.

Montenegro je medtem izrazil upanje, da PS in Chega "ne bosta oblikovala negativnega zavezništva, da preprečita vlado, ki jo Portugalci želijo".

AD obljubljal gospodarsko rast, izboljšanje zdravstva, šolstva

AD pa je svojo kampanjo gradil na obljubah o spodbujanju gospodarske rasti z zmanjšanjem davčnih obremenitev ter izboljšanju nezanesljivega javnega zdravstva, pa tudi urejanja izobraževalnega sistema, ki so ga v zadnjem času zaznamovale stavke učiteljev in zaposlenih v šolah.

Vodja stranke Dovolj Andre Ventura je dejal, da izid volitev "jasno kaže, da Portugalci želijo vlado AD-ja s Chego". Pred tem je dejal, da bo Montenegro odgovoren za kakršno koli politično nestabilnost, če bo še naprej zavračal pogajanja.

Skrajno desna stranka je glasove nabirala s sporočili proti establišmentu, obljubljala je, da bo pometla s korupcijo, bila je tudi sovražna do "pretiranega" priseljevanja.

PS je pred volitvami zaostajal za AD-jem, potem ko je socialistični premier Antonio Costa novembra odstopil sredi korupcijske preiskave. V afero je bilo vpletenih tudi več visokih predstavnikov PS-ja. Costa sicer krivdo zavrača in trenutno še opravlja tekoče posle.

Santos je dejal, da bo PS zdaj vodil opozicijo, ki po njegovih besedah ne sme biti v rokah Chege.

Portugalska je najrevnejša država zahodne Evrope. Glavne predvolilne teme so bile stanovanjska kriza, nizke plače, stanje v zdravstvu in korupcija.

Pod vodstvom socialistov je imela sicer Portugalska letne stopnje gospodarske rasti nad dvema odstotkoma, država pa je s proračunskimi presežki zmanjšala javni dolg pod 100 odstotkov bruto domačega proizvoda.

Bruselj in vlagatelji so Portugalsko zaradi tega hvalili, od AD-ja pa pričakujejo, da ne bo odstopil od fiskalne previdnosti.