Srečanje je odpovedal Kurti, ker Vučić ni želel izpolniti njegovih pogojev, med drugim, da srbska stran tudi formalno podpiše bruseljski oz. ohridski sporazum, potrjen na začetku lanskega leta. Številni ga vidijo kot srbsko posredno priznanje Kosova, a ga Vučić ni nikoli podpisal. V Bruslju sicer pravijo, da je kljub temu pravno zavezujoč.

Kurti je ob podpisu zahteval tudi umik dopisa, s katerim je nekdanja srbska premierka Ana Brnabić izrazila pomisleke o sporazumu. V Beogradu zavračajo kakršno koli priznanje Kosova in vključevanje v mednarodne organizacije.

Kakšen smisel imajo sporazumi ali poskus normalizacije, če hkrati druga stran pove, da neodvisnost, sedež v Združenih narodih in ozemeljska celovitost Kosova niso sprejemljivi, se je spraševal Kurti, ki zahteva tudi izročitev Milana Radoičića. Ta je priznal organizacijo napada v Banjski decembra lani, a so ga v Srbiji po zaslišanju izpustili, ne sme pa zapustiti države.

Po drugi strani srbski predsednik ne vidi poti naprej brez Zveze občin s srbsko večino, ki bi Srbom omogočila določeno avtonomijo. Vučić trdi, da je del Kurtijevega načrta izgona Srbov tudi ukinitev plačevanja s srbskimi dinarji.

"Uraden odgovor je bil, da Kurti ni pripravljen na sestanek z mano. Ne vem, ali ni bil pripravljen, ni hotel, ali ni smel. Gnusim se mu. A še naprej se bomo borili za zaščito srbskih interesov in da – kolikor je to mogoče – pomagamo našemu narodu," je dejal Vučić.

Nabiranje političnih točk

Obe strani medtem temo izkoriščata za nabiranje političnih točk doma, trudita se ohraniti finančno podporo, ki prihaja iz Evropske unije. In tako se bosta prihodnji teden v Bruslju znova srečala glavna pogajalca.

"Ni dovolj, da si Evropska unija želi normalizacije, če se obe vpleteni strani ne moreta dogovoriti, kako naprej. Le sami lahko uveljavita sporazume," sporoča Josep Borell in poziva k pogumu, viziji, politični volji za prihodnost. Njegov mandat visokega zunanjepolitičnega predstavnika Unije se izteka. Tako kot evropskemu posredniku za dialog Miroslavu Lajčaku. Kot je znano, se na tej funkciji v prihodnje vidi tudi nekdanji slovenski predsednik Borut Pahor.