Poleg Plenkovića je opozicijska stranka Živi zid ovadila tudi podpredsednika sabora Boža Petrova.

Živi zid med drugim trdi, da sta v začetku lanskega leta Plenković in Petrov zavajala javnost glede števila sestankov z delovno skupino svetovalcev vlade pri pripravi lex Agrokorja. Plenković je novinarjem v Zagrebu povedal, da spoštuje odločitev komisije ter da bo ovadbo podrobno preučil.

Plenković: Tožilstvo zavrnilo kazensko ovadbo
Spomnil je, da je lex Agrokor sprejel hrvaški sabor, ustavno sodišče pa je ocenilo, da je zakon skladen s hrvaško ustavo. Državno tožilstvo je zavrnilo kazensko ovadbo proti njemu v primeru lex Agrokor, je dejal Plenković in dodal, da so iste politične skupine ovadbo vložile tudi na komisijo za odločanje o navzkrižju interesov.

Petrov je med pripravo zakona opravljal naloge predsednika hrvaškega sabora. Stranka, ki jo vodi, Most neodvisnih list, pa je bila takrat del desnosredinske hrvaške vlade. Most je vlado zapustil maja 2016 po zapletih pri interpelaciji ministra za finance Zdravka Marića. Petrov je takrat menil, da je Plenković povzročil politično krizo, ker je ščitil ministra Marića, za katerega so trdili, da je "vedel za vse", kar se je dogajalo v koncernu Agrokor, še preden je izbruhnila kriza v največjem hrvaškem podjetju.

Podpredsednica Dalićeva odstopila maja
Podpredsednica hrvaške vlade in ministrica za gospodarstvo Martina Dalić je maja letos odstopila, potem ko so hrvaški mediji poročali o njeni vlogi v netransparentni pripravi zakona o izredni upravi v sistemsko pomembnih podjetjih, bolj znanem kot lex Agrokor.

Donosni posli za podjetja svetovalcev
Novičarski portal index.hr je spomladi objavil številna elektronska sporočila Dalićeve in neformalne skupine svetovalcev, s katerimi je pripravljala zakon. Po uvedbi izredne uprave v Agrokorju so podjetja svetovalcev dobila donosne posle v koncernu. Objavili so tudi elektronsko pošto, ki kaže, da je bil z ravnanjem skupine, znane pod imenom Borg, seznanjen tudi kabinet premierja Plenkovića.