Žarišče nedavnega potresa, ki je z magnitudo 6,2 stresel Siško-moslavško županijo 29. decembra lani, je bilo 40 kilometrov od Čerkezovca, je poročal zagrebški tednik Novosti na svoji spletni strani. Čerkezovac je del občine Dvor na Uni, ki je ena najmanj razvitih na Hrvaškem.

Odlagališče je uvrščeno v hrvaške prostorske načrte in strategijo skladiščenja radioaktivnih odpadkov, vključno z nizko- in srednjeradioaktivnimi odpadki iz Nuklearne elektrarne Krško (NEK). Hrvaški sklad za financiranje razgradnje NEK-a je lani sprožil postopke za začetek izgradnje odlagališča, med drugim tudi izdelavo študije o vplivu na okolje. Odlagališče nameravajo zgraditi do leta 2024.

Sorodna novica Po novem potresnem sunku številni prebivalci Petrinje prenočili v šotorih, dodatna škoda na zgradbah

Potres razkril slabosti

Novosti pišejo, da so hrvaške oblasti pri izbiri Čerkezovca kot najustreznejše lokacije za odlagališče jedrskih odpadkov med drugim poudarile, da gre za "seizmološko najstabilnejše območje države".

Časopis je povzel izjave okoljevarstvenikov iz Hrvaške in BiH-a, ki menijo, da je potres razkril veliko slabosti načrtovane lokacije, na katere so različni strokovnjaki opozarjali že pred leti. Poudarjali so ravno nestabilno geografsko zgradbo območja, veliko vodnih virov in bližino ekološko neoporečnega porečja Une.

Odlagališče v Čerkezovcu dviga prah

Okoljevarstveniki iz Hrvatske Kostajnice, ki je v bližini Čerkezovca, od hrvaške vlade in parlamenta zahtevajo, naj nemudoma ustavi vse postopke za izgradnjo odlagališča, še piše tednik. Pridružili so se jim tudi kolegi iz ekološkega združenja Green Team iz Novega grada v BiH-u, ki menijo, da bodo po nedavnem potresu nadaljnji pogovori o Čerkezovcu kot odlagališču pomenili norčevanje iz celotne regije.

V Čerkezovcu nameravajo poleg jedrskih odpadkov iz NEK-a skladiščiti tudi hrvaške jedrske odpadke industrije, medicine, znanosti, raziskav in podobno. Zmogljivost naj bi bila približno 3000 kubičnih metrov odpadkov. Za lastno odlagališče so se odločili, ko dogovora s Slovenijo v okviru meddržavne komisije za NEK o skupnem skladiščenju nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v slovenskem odlagališču v Vrbini ni bilo. Kot so pojasnili, ni bilo skupne rešitve obeh držav, ker je Slovenija zavrnila skladiščenje preostalih hrvaških radioaktivnih odpadkov.

Gradnji odlagališča v Čerkezovcu so pogosto nasprotovali tudi krajevni hrvaški politiki v Siško-moslavški županiji, državne oblasti v BiH-u in prebivalci z obeh strani reke Une. V Sarajevu trdijo, da bi odlagališče lahko ogrozilo življenja približno 250.000 ljudi.