Satirični časopis Charlie Hebdo je bil že dalj časa na muhi islamskih skrajnežev, ker je po njihovem mnenju z nekaterimi karikaturami bogokletno žalil preroka Mohameda. Zato sta v prostore uredništva vdrla brata Kouachi, ki sta za seboj pustila 12 ubitih ljudi, karikaturiste, novinarje in policista. Dva dni pozneje so ju policisti izsledili in ubili.

Napad islamskih skrajnežev je sprožil val ogorčenja po vsej Franciji, Evropi, pa tudi marsikje po svetu. Pojavilo se je geslo Jaz sem Charlie, ki so ga v znak solidarnosti z žrtvami in v podporo svobodi govora nosili desettisoči ljudi po vsem svetu, ki so protestirali proti skrajnežem. Glavni protest pa je bil v Parizu, kjer se je zbralo več kot milijon ljudi in takratnemu predsedniku Francije Francoisu Hollandu se je pridružilo tudi okrog 50 voditeljev držav.

Po mnenju odvetnika časopisa Charlie Hebdo Richarda Malka, pri časopisu kljub grožnjam ne poznajo strahu, a je pet let po napadu po njegovem mnenju splošna svoboda izražanja okrnjena: "Kdo si upa danes kritizirati vere, sploh islam? Nihče! Ne v časopisih, ne v knjigah ali gledališču. Ljudje so prestrašeni," je dejal Malk.

Napadu na Charlie Hebdo so v Franciji sledili še novi teroristični napadi, ki so svoj višek dosegli 13. novembra, ko so trije napadalci na poziv Islamske države v Parizu ubili skupno 130 ljudi. Francija je zaradi terorističnih napadov razglasila izredne razmere, ki so jih preklicali po dveh letih. Se bo pa maja po petih letih začelo sojenje 14 ljudem, ki so med drugim pomagali napadalcema na novinarje Charlie Hebdoja.