O umiku ruskih sil so zjutraj obvestili tudi zaposlene v nedelujoči jedrski elektrarni. V Černobilu naj bi sicer ostalo manjše število Rusov, navedb pa ni mogoče neodvisno preveriti, opozarja nemška tiskovna agencija DPA.

Da naj bi se ruske sile iz Černobila umaknile, je predtem sporočilo tudi ameriško obrambno ministrstvo.

Ukrajinske oblasti poročajo tudi o obsežni premestitvi ruskih vojakov pri Kijevu. Večje kolone naj bi bile na poti v Rusijo.

Proruski separatisti: Nadziramo skoraj celoten Lugansk in več kot pol Donecka

Proruski separatisti v regijah Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine trdijo, da imajo pod nadzorom skoraj celoten Lugansk in več kot polovico Donecka. Rusija je sicer to ozemlje, znano kot Donbas oz. Doneški bazen, označila za svoj glavni vojaški cilj.

Rusija je samooklicani ljudski republiki Doneck in Lugansk kot samostojni priznala tik pred napadom na Ukrajino. Predtem so separatisti, ki se proti ukrajinski vojski sicer bojujejo že od ruskega zavzema ukrajinskega polotoka Krim leta 2014, v vsaki od regij nadzorovali približno tretjino ozemlja.

"Z 31. marcem zjutraj je bilo osvobojenih več kot 90 odstotkov ozemlja Ljudske republike Lugansk," je zunanje ministrstvo samooklicane republike sporočilo na Telegramu. Vodja ljudske republike Doneck Denis Pušilin je medtem za rusko tiskovno agencijo Tass v sredo dejal, da je "približno od 55 do 60 odstotkov" ozemlja regije Doneck pod ruskim nadzorom.

V tej regiji je med drugim tudi oblegano mesto Mariupolj. Zaveznik ruskega predsednika Vladimirja Putina, čečenski voditelj Ramzan Kadirov, ki je v Mariupolj poslal večje število čečenskih borcev, je na Telegramu sporočil, da je "od 90 do 95 odstotkov" tega strateškega pristaniškega mesta pod ruskim nadzorom. Mesto je bilo v ruskih napadih sicer skoraj povsem uničeno.

Avtobusi po civiliste v Mariupolj

Po ruskem zagotovilu o začasni prekinitvi ognja v Mariupolju je ukrajinska vlada v to oblegano pristaniško mesto na jugovzhodu Ukrajine za evakuacijo civilistov poslala 45 avtobusov. Delamo vse, kar je v naši moči, da bi civilistom omogočili odhod iz obleganega mesta, je sporočila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk.

"Nocoj nas je Mednarodni odbor Rdečega križa obvestil, da je Rusija pripravljena odpreti humanitarni koridor iz Mariupolja do Zaporožja prek pristanišča Berdjansk, ki ga nadzoruje Rusija," je sporočila že v sredo zvečer v videoposnetku, ki ga je objavila na Telegramu.

Mesto ob Azovskem morju je od začetka marca obkoljeno z ruskimi vojaki. Po ukrajinskih informacijah je v mestu še vedno več kot 100.000 ljudi. Pred vojno je tam živelo skoraj 440.000 ljudi.

Ukrajinska in ruska stran sta že večkrat skušali vzpostaviti humanitarne koridorje za umik iz Mariupolja, ki so ga ruske sile medtem že praktično zravnale z zemljo. A iz mesta se je lahko umaknilo le nekaj sto ljudi, nato pa je bil dogovor o prekinitvi ognja kršen, za kar sta obe strani obtoževali druga drugo. Poleg tega so Rusi omogočali umik le na svojo stran, ne pa tudi proti ukrajinski.

Nadaljevanje napadov na vzhodu Ukrajine

Ruske sile medtem nadaljujejo napade na vzhodu Ukrajine in so prevzele nadzor nad naseljem Zolota Niva jugozahodno od Donecka, je po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax sporočil tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov.

Po besedah Konašenkova so ruske enote v sredo napredovale šest kilometrov in ubile do 60 pripadnikov ukrajinskih sil. Podatkov ni bilo mogoče neodvisno preveriti, dodaja nemška tiskovna agencija DPA. Kot sporoča rusko obrambno ministrstvo, je bilo z bombardiranjem uničenih 53 ukrajinskih vojaških ciljev, vključno z raketnimi sistemi ter skladišči streliva in orožja.

Konašenkov je ob tem potrdil uničenje štirih skladišč goriva v mestih Dnipro in Novomoskovsk ter dveh drugih mestih, ki so oskrbovala ukrajinsko vojsko na območju Donbasa. Uničenje skladišč je po navedbah DPA-ja potrdil tudi regionalni svet v Dnipru.

Ruska ofenziva na vzhodu Ukrajine se torej nadaljuje, potem ko je Rusija v sredo napovedala, da načrtujejo umik sil iz Kijeva in bližnjega Černigova, da bi "dokončali operacijo popolne osvoboditve Donbasa" oziroma Doneškega bazena.

Konašenkov je medtem dejal še, da naj bi ruska vojska od začetka "posebne vojaške operacije" v Ukrajini uničila 124 letal, 77 helikopterjev, 216 protiletalskih raketnih sistemov, 341 brezpilotnih letalnikov, 1815 tankov in drugih bojnih oklepnih vozil, 195 večcevnih raketnih sistemov, 762 minometov in 1689 enot specialnih vojaških vozil.

Washington pričakuje podaljšanje vojne

ZDA pričakujejo podaljšanje obdobja sporov v Ukrajini, zdaj ko se pozornost ruskega agresorja usmerja nazaj na regijo Donbas, ki je že več let večinoma pod nadzorom proruskih separatistov in Moskve. Rusija je ugotovila, da ji v drugih delih Ukrajine ne gre po načrtih, je danes novinarjem dejal visoki uradnik ameriškega obrambnega ministrstva.

Višji ruski vojaški vodja Sergej Ruckoj je prejšnji teden naznanil konec prve faze vojaških operacij v Ukrajini, vojska pa naj bi se osredotočila na glavni cilj, kar naj bi bila "osvoboditev" Doneškega bazena.

Po mnenju zahodnih analitikov gre za metanje peska v oči, saj Rusija s tako imenovano prvo fazo zaradi ogorčenega odpora Ukrajincev ni dosegla veliko in posredno priznava poraz.

Po besedah omenjenega ameriškega uradnika je očitno, da je morala Moskva spremeniti cilje. Rusi so najbolj neusmiljeni v napadu na mesto Mariupolj na vzhodu Ukrajine, sicer pa tam, kjer ne morejo napredovati, bombardirajo od daleč. Kljub surovosti napadov pa po besedah ameriškega uradnika niso dosegli veliko.

"Menimo, da si Mariupolj tako močno želijo, ker nameravajo od tam napredovati proti severu. Vendar pa se Ukrajinci zelo močno borijo," je še dejal uradnik ameriškega ministrstva.

Turčija bo organizirala nova pogajanja

Turčija je sporočila, da je pripravljena znova gostiti srečanje ruskega in ukrajinskega zunanjega ministra, Sergeja Lavrova in Dmitra Kulebe, ki naj bi se sešla v dveh tednih.

"Srečanje na višji ravni, vsaj na ravni zunanjih ministrov, bi bilo lahko v približno tednu ali dveh," je dejal turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu in ob tem opozoril, da se dogovori ukrajinskih in ruskih pogajalcev, sklenjeni v Carigradu, na terenu ne izvajajo.

Zelenski: Umik ruskih sil zaradi ukrajinskega upora

Iz Černigova poročajo, da kljub zavezi Kremlja v Carigradu, da bo ruska vojska zmanjšala napade na Kijev in Černigov, tega še vedno oblegajo.

"Glede domnevnega zmanjšanja napadov vemo, da to ni umik, ampak so to posledice delovanja naših obrambnih sil. Hkrati smo priča kopičenju ruskih enot in pripravam na nove napade v Doneškem bazenu, na kar smo pripravljeni," je dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je danes nagovoril avstralski in nizozemski parlament in ju pozval k povečanju pritiska na Rusijo in uvedbi strožjih sankcij.

"Vsak dolar, ki ga Rusija dobi od držav članic EU-ja za dobavo surovin, gre neposredno za vojaško industrijo in pobijanje ukrajinskih civilistov," je dejal.

Ruske sile so v torek sporočile, da so končale operacijo v Kijevu in da se bodo zdaj osredotočile na vzhodni del države. V Doneškem bazenu sta dve proruski samooklicani republiki, Ljudska republika Lugansk in Ljudska republika Doneck.

Nato: Ruska vojska bo okrepila napad na Doneški bazen

Obveščevalni podatki zveze Nato ob tem kažejo, da se ruske sile v Ukrajini ne umikajo, ampak premeščajo. Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je dodal, da zato pričakujejo dodatne ruske ofenzive. Poudaril je, da je ruska stran že v preteklosti večkrat lagala o tem, kaj namerava storiti.

Ruske sile skušajo po njegovih besedah prerazporediti, znova opremiti in okrepiti ofenzivo na območju Doneškega bazena na vzhodu Ukrajine. "Obenem še vedno pritiskajo na Kijev in druga mesta, tako da pričakujemo dodatne ofenzive, ki bodo prinesle še več trpljenja," je povedal na predstavitvi letnega poročila zavezništva za leto 2021.

Moskva je po torkovih pogovorih z Ukrajino v Carigradu napovedala veliko zmanjšanje svojih vojaških dejavnosti v okolici Kijeva in bližnjega Černigova, kar je bilo prvo tovrstno javno oznanilo ruske strani po napadu na Ukrajino pred nekaj več kot enim mesecem. Ta korak naj bi bil namenjen okrepitvi medsebojnega zaupanja v nadaljnjih pogovorih med državama.

Nato izuril "več deset tisoč ukrajinskih vojakov"

Po Stoltenbergovih besedah so članice zavezništva skozi leta izurile "več deset tisoč ukrajinskih vojakov", jim zagotovile sodobno opremo in podpirale reforme.

"Ukrajinske sile so zdaj večje, bolje opremljene, bolje izurjene in bolje vodene kot kadar koli prej," je povedal in dodal, da to izkoriščajo na frontnih črtah. Ob tem je poudaril predvsem pogum in odločnost Ukrajincev.

Zagotovil je, da bodo članice zavezništva Ukrajini zagotavljale orožje, dokler bo treba. Ukrajina namreč bije vojno za svobodo, demokracijo, za naše skupne vrednote, je poudaril.

Članice Nata vse več porabljajo za vojsko

Ruska invazija v Ukrajini je po Stoltenbergovem mnenju poudarila tudi potrebo po vlaganju v vojsko. Leto 2021 je sedmo zapored, ko so evropske članice zavezništva in Kanada okrepile svoje vojaške izdatke. Realno so jih povečale za 3,11 odstotka.

Slovenski izdatki so se v realnem smislu glede na lani povečali za 22,24 odstotka, na 624 milijonov evrov. Slovenija s tem sicer še vedno ne izpolnjuje cilja dveh odstotkov bruto domačega proizvoda za vojsko, ampak je pri 1,22 odstotka in še vedno pri dnu članic. Manj za vojsko od članic Nata namenjajo zgolj še Belgija, Španija in Luksemburg.

Pri cilju 20 odstotkov vojaškega proračuna za naložbe v opremo za Slovenijo zaostajata zgolj Bolgarija in Albanija. Slovenija za to namenja 15,7 odstotka vojaškega proračuna, z 1,4 odstotka vojaškega proračuna za vlaganja v infrastrukturo pa je na dnu med vsemi članicami.

Je pa zato dejavnejša pri cilju vlaganja v skupne operacije, za kar namenja 22,5 odstotka vojaškega proračuna, večji del, 60,3 odstotka, pa je namenjen za plače vojakom in drugim, zaposlenim v obrambnem sistemu.

ZDA: Putinu svetovalci ne povedo resnice

Bela hiša je ponoči na podlagi svojih obveščevalnih podatkov ocenila, da so odnosi med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in vojaškim vodstvom vse bolj napeti.

Kot je povedala direktorica za komunikacije pri Beli hiši Kate Bedingfield, naj bi Putina njegovi svetovalci zavajali tako glede poteka vojne v Ukrajini kot tudi glede posledic sankcij proti Rusiji, saj da mu ne upajo povedati resnice.

Do podobnih sklepov kot ameriški so prišli tudi britanski obveščevalci. Vodja britanske varnostne agencije GCHQ Jeremy Fleming meni, da je Putin napačno ocenil tako razmere v Ukrajini kot odziv mednarodne skupnosti na invazijo ter da mu nekateri svetovalci zdaj ne upajo povedati resnice.

Kot je še povedal, so ruski vojaki že močno demoralizirani in v vse večji meri brez ustreznega orožja, zato nekateri ne želijo več slediti ukazom nadrejenih, sabotirajo lastno opremo in so celo po nesreči sestrelili lastno letalo.

V Kremlju pa so medtem odločno zavrnili tovrstna poročila zahodnih obveščevalnih agencij. "To kaže, da niti ameriško zunanje ministrstvo niti obrambno ministrstvo nimata pravih informacij o tem, kaj se dogaja v Kremlju," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov.

"Preprosto ne razumejo. Ne razumejo predsednika Putina, ne razumejo mehanizma naših odločitev in našega načina dela," je še dejal Peskov. "To ni samo sramota. To nas skrbi. Tako popolno nerazumevanje lahko vodi le do slabih odločitev, ki imajo lahko strašne posledice," je dodal.