Raztovarjanje ameriške vojaške opreme v pristanišču Gdynia na Poljskem. Foto: Reuters
Raztovarjanje ameriške vojaške opreme v pristanišču Gdynia na Poljskem. Foto: Reuters

"Zagotovili so nam, da ZDA nikakor ne nameravajo zmanjšati dejavnosti v našem delu Evrope, zlasti na področju varnosti," je po poročanju poljske tiskovne agencije PAP dejal Duda. Po njegovih besedah je Kellogg prav nasprotno govoril o krepitvi navzočnosti ameriških vojakov.

Po vrnitvi predsednika Donalda Trumpa v Belo hišo se je med evropskimi državami okrepila bojazen, da bi Washington lahko zmanjšal število svojih sil v Evropi. Zaskrbljenost je po poročanju agencije Reuters pretekli teden še okrepil ameriški obrambni minister Pete Hegseth, ki je po pogovorih v Varšavi dejal, da evropske zaveznice v zvezi Nato ne smejo predpostavljati, da bo navzočnost ameriških vojakov v Evropi večna.

Po podatkih evropskega poveljstva oboroženih sil ZDA (EUCOM) je v Evropi približno 78.000 ameriških vojakov. Od teh jih je približno 37.000 v Nemčiji, na Poljskem pa po rotacijskem sistemu okoli 10.000, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Andrzej Duda in posebni odposlanec ZDA za Rusijo in Ukrajino Keith Kellogg. Foto: Reuters
Andrzej Duda in posebni odposlanec ZDA za Rusijo in Ukrajino Keith Kellogg. Foto: Reuters

Po današnjih pogovorih s Kelloggom o varnostnih vprašanjih in vojni v Ukrajini je Duda, ki velja za podpornika Trumpa, še izrazil pričakovanje, da bi se zaradi ameriške vpletenosti lahko končale sovražnosti med Ukrajino in Rusijo. "Moje osebno stališče je, da so ZDA vstopile v igro močno odločene, da se bo vojna v Ukrajini končala. Poznam predsednika Donalda Trumpa. Vem, da je izredno odločen, in ko ukrepa, to počne odločno in običajno učinkovito," je dejal.

Po pogovorih z ameriškimi predstavniki – pretekli petek tudi s Hegsethom – je Duda še dejal, da imajo zdaj popoln pregled nad trenutnimi dejavnostmi ZDA.

Kellogg pa je poljskega predsednika na omrežju X po njunem pogovoru označil za "resničnega prijatelja Amerike in svobode", s katerim sta imela izjemno srečanje.

Odposlanec ZDA bo po Poljski, zaveznici in sosedi Ukrajine, odpotoval še v Kijev, kjer se bo v sredo sešel z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Pred tem se je danes v Bruslju srečal s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom Evropskega sveta Antoniom Costo. Iz ameriškega predstavništva pri EU-ju so ob tem sporočili, da bo evropsko sodelovanje bistveno za rešitev spora in ohranjanje trajnega miru v Ukrajini. "Najprej Amerika ne pomeni samo Amerika," so dodali.

V sredo še eno srečanje v Parizu

Francija bo v sredo gostila še eno srečanje, na katerem bodo razpravljali o evropski varnosti in prihodnosti Ukrajine, so sprva sporočili francoski diplomatski viri, nato pa je srečanje potrdil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. Tokrat je Francija povabila predstavnike nekaterih evropskih držav, ki niso bili prisotni na ponedeljkovem srečanju pri predsedniku Macronu, in sicer Norveško, Litvo, Estonijo, Latvijo, Češko, Grčijo, Finsko, Romunijo, Švedsko in Belgijo, pa tudi Kanado, ki je članica Nata. Srečanje bo potekalo v hibridni obliki.

Na pogovore torej niso bile povabljene vse preostale članice Evropske unije, ki so bile izpuščene že v ponedeljek. Agencija Reuters med povabljenkami ne omenja Slovenije.

Macron sicer ni povedal, katere države so vabljene na zasedanje, je pa dejal, da bo šlo za "več evropskih in neevropskih držav" in da se namerava do konca tedna sestati z vsemi 27 članicami Evropske unije.

Iz kabineta predsednika vlade Roberta Goloba so za Odmeve sporočili, da bo sredin pogovor predvsem informativen in da bodo zavezujoče odločitve sprejemali v Evropskem svetu. Premier Golob se je, so še sporočili, o tem danes pogovarjal s predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo, ki je Goloba seznanil z vsebino ponedeljkovega srečanja v Parizu. Sogovornika sta se strinjala, da je Evropski svet ključen pri sprejemanju odločitev, povezanih s krepitvijo vojaških obrambnih kapacitet EU-ja, in pri odzivanju na mirovna prizadevanja v Ukrajini.

Nekateri voditelji vlad in držav, med njimi tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar, so v ponedeljek izrazili nezadovoljstvo nad tem, da na pogovore v Pariz niso bile vabljene vse države članice EU-ja.

EU želi sodelovati z ZDA v prizadevanjih za mir v Ukrajini

Von der Leyen je predtem v pogovoru z ameriškim posebnim odposlancem Kelloggom poudarila, da je EU pripravljen sodelovati z ZDA v prizadevanjih za trajni in pravični mir v Ukrajini, pri čemer mora vsaka rešitev konflikta spoštovati neodvisnost in ozemeljsko celovitost te države.

"Želimo sodelovati z ZDA v prizadevanjih za pravični in trajni mir za Ukrajino. Smo v ključnem trenutku," je po srečanju na družbenem omrežju X zapisala von der Leyen.

Kot so navedli na komisiji, je predsednica na srečanju s Kelloggom znova potrdila zavezanost Evropske unije pravičnemu in trajnemu miru v Ukrajini, kjer mora vsaka rešitev konflikta upoštevati neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine.

Sorodna novica Andrej Benedejčič: Glede ameriških sporočil ni treba dramatizirati

Obenem je von der Leyen poudarila ključno vlogo EU-ja pri zagotavljanju finančne stabilnosti in obrambe Ukrajine, saj ji je namenila že 135 milijard evrov pomoči, kar je največ med vsemi ukrajinskimi zaveznicami. Ta podpora vključuje 52 milijard evrov vojaške pomoči, EU pa je po besedah von der Leyen pripravljen storiti še več za podporo Kijevu.

Kelloggu je predstavila tudi evropske načrte za povečanje proizvodnih zmogljivosti obrambne industrije in izdatkov za obrambo.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika za Rusijo in Ukrajino, ki bo v prihodnjih dneh obiskal še Kijev, se v Bruslju mudi po ponedeljkovem srečanju voditeljev ključnih evropskih držav, EU-ja in zveze Nato v Parizu.
Na srečanju so se strinjali, da morajo evropske države zvišati izdatke za obrambo, izrazili so tudi pripravljenost, da zagotovijo varnostna jamstva Ukrajini.

Več skupin v Evropskem parlamentu opozarja, da se Evropa ne more zanašati na ZDA

Evropa se ne more več v celoti zanašati na ZDA pri obrambi skupnih vrednot in interesov, so v skupni izjavi zapisali voditelji političnih skupin Evropske ljudske stranke (EPP), Socialistov in demokratov (S&D), liberalcev (Renew) in Zelenih v Evropskem parlamentu.

Prepričani so, da mora Evropa okrepiti tako lastno obrambo kot podporo Ukrajini.

"Evropa se pri obrambi naših vrednot in interesov, vključno z nadaljnjo podporo Ukrajini, ne more več v celoti zanašati na ZDA. Moramo se soočiti s to novo realnostjo in okrepiti naša skupna evropska prizadevanja za obrambo Ukrajine in evropske varnosti," so sporočili iz političnih skupin EPP, S&D, Renew in Zelenih.

Prepričani so, da Evropska unija in njene članice nimajo druge izbire, kot da skupaj z Natom in podobno mislečimi zaveznicami, ki niso članice EU-ja, "nemudoma ukrepajo in vlagajo v učinkovitejšo in celovitejšo evropsko varnostno in obrambno arhitekturo", piše v izjavi, ki jo je na omrežju X objavila skupina Renew.

Sorodna novica Lavrov: Rusija v okviru mirovnih pogovorov ne bo sprejela Natovih vojakov v Ukrajini

Hkrati opozarjajo, da mirovna pogajanja ne smejo potekati brez Ukrajine in EU-ja. Prav tako pričakujejo, da bo Unija Ukrajino postavila v močan vojaški položaj in sprejela zakonodajo, ki ji bo omogočila zaseg več kot 200 milijard evrov zamrznjenega ruskega premoženja.

Skupine so k ukrepanju pozvale po današnjem srečanju visokih predstavnikov ZDA in Rusije v Riadu, ki pripravljajo teren za pogovore o končanju vojne v Ukrajini. Predsednik ZDA Donald Trump se je pred kratkim tudi pogovarjal z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom, kar je v Ukrajini in njenih evropskih zaveznicah povzročilo skrbi, da bodo pogajanja o končanju konflikta potekala mimo njih.

Macron: Mir z varnostnimi jamstvi

Francoski predsednik Emmanuel Macron je po torkovem telefonskem pogovoru z Zelenskim sporočil, da morajo mir v Ukrajini pospremiti močna in kredibilna varnostna jamstva, kar je po pogovoru poudaril tudi ukrajinski predsednik.

"Prizadevamo si za močan in trajni mir v Ukrajini. Da bi ga dosegli, mora Rusija končati agresijo, spremljati pa ga morajo močna in verodostojna varnostna jamstva za Ukrajince," je malo po polnoči sporočil Macron.

Posvaril je, da v nasprotnem primeru obstaja nevarnost, da se bo to premirje končalo kot sporazumi iz Minska. Pri tem je spomnil na dogovore, s katerimi so v letih 2014 in 2015 skušali končati spopade na vzhodu Ukrajine.

Sorodna novica Kremelj: Ukrajina ima pravico do vstopa v EU, vojaška zavezništva so druga zgodba

Že pred tem je Zelenski na družbenem omrežju X po pogovoru zapisal, da si delijo skupno vizijo. "Varnostna jamstva morajo biti trdna in zanesljiva. Kakršna koli druga odločitev brez takšnih jamstev – kot je krhka prekinitev ognja – bi predstavljala novo rusko prevaro in uvod v novo rusko vojno proti Ukrajini ali kateri drugi evropski državi," je zapisal.

Voditelja sta se še dogovorila, da bosta ostala v stalnih stikih, saj se sprejemajo pomembne odločitve.

Telefonski pogovor med voditeljema je sledil srečanju voditeljev ključnih držav EU-ja in zveze Nato v torek v Parizu, ko so se strinjali, da morajo evropske države zvišati izdatke za obrambo.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je ob tem dodal, da je Evropa pripravljena igrati vodilno vlogo pri zagotavljanju varnostnih jamstev Ukrajini.

Kellogg zagotovil, da bodo ameriške sile ostale v vzhodni Evropi