Predsednik Emmanuel Macron bi dobil 29 odstotkov glasov, Marine Le Pen dobrih 17, na tretjem mestu je kandidat skrajne levice Jean-Luc Mélenchon z dobrimi trinajstimi odstotki, nato sledita skrajni desničar Eric Zemmour in kandidatka desnosredinskih republikancev Valérie Pécresse. V prvem krogu se bo pomerilo dvanajst kandidatov.

Tolikšnega, za zdaj sicer le predvidenega, razkoraka med prvim in drugouvrščenim v prvem krogu ne pomnijo od leta 1969, ko Macron še ni bil rojen, Le Pen pa je imela eno leto.

Francoska predvolilna kampanja je bila po dveh letih spopadanja s pandemijo covida-19 sprva predvsem v znamenju vzpona novega skrajnodesničarskega kandidata Erica Zemmourja. Vojna v Ukrajini je nato premešala karte in okrepila podporo predsedniku. Tako Zemmour kot Le Pen, pa tudi levičarski Melenchon se morajo zagovarjati zaradi preteklih simpatij do ruskega predsednika Putina.

Macron, ki je kandidaturo najavil pozno, pred komaj dvema tednoma, je v četrtek več kot štiri ure predstavljal svoj volilni program.

Napovedal je znižanje davkov, zvišanje upokojitvene starosti na 65 let, milijardna vlaganja v kmetijstvo in industrijo, krepitev energetske neodvisnosti z gradnjo novih jedrskih reaktorjev in povečanje obrambnih sposobnosti države.

Desničarski kandidati so ga obtožili, da je njegov program kopija njihovih, levičarski kandidati, kar je sicer redkost, pa so se z njimi strinjali.