Ciprski predsednik Nikos Hristodulides (levo) posebni predstavnik in vodja mirovnih sil ZN-a na Cipru Colin William Stewart in vodja ciprskih Turkov Ersin Tatar, februarja 2023 v Nikoziji. Foto: Reuters
Ciprski predsednik Nikos Hristodulides (levo) posebni predstavnik in vodja mirovnih sil ZN-a na Cipru Colin William Stewart in vodja ciprskih Turkov Ersin Tatar, februarja 2023 v Nikoziji. Foto: Reuters

Za skupno mizo bosta sedla ciprski predsednik Nikos Hristodulides in vodja ciprskih Turkov Ersin Tatar, v Ženevi bosta tudi zunanja ministra Grčije in Turčije ter visoki predstavnik Velike Britanije.

V ospredju pogovorov, ki jih gosti generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, bo iskanje kompromisa glede prihodnje politične ureditve razdeljenega otoka, a stališča obeh ciprskih strani so diametralno nasprotna.

Kot je napovedal ciprski predsednik Hristodulides, bodo storili vse, kar je v njihovi moči, za vnovično združitev Cipra, ki bi bil sestavljen iz dveh federalnih enot. Ciprski Turki pa po besedah njihovega voditelja Ersina Tatarja vztrajajo pri rešitvi dveh držav na otoku.

"Ciprski Grki si zamišljajo Ciper kot državo, kjer bi bili ciprski Turki zgolj manjšina. Poleg tega zahtevajo odhod turške vojske z otoka, vse to za nas ni sprejemljivo," je povedal Tatar.

Ciper je razdeljen že več kot 50 let. Potem ko so julija 1974 grški člani ciprske nacionalne garde izvedli vojaški udar, je na otok vdrla turška vojska in zavzela 37 odstotkov otoka.

Vmesno območje med obema stranema vse odtlej nadzorujejo mirovniki Združenih narodov.

Ciper se je maja 2004 kljub razdeljenosti pridružil Evropski uniji. Tik pred tem so prebivalci glasovali o načrtu takratnega generalnega sekretarja ZN-a Kofija Anana glede politične ureditve otoka, ki bi vseboval dve federalni enoti. Ciprski Turki so tedaj z večino glasov potrdili predlagani načrt, ciprski Grki so ga zavrnili. Edinstvena priložnost za rešitev ciprskega vprašanja je tako splavala po vodi.