Putin s predsednikom Mozambika Filipejem Jacinto Nysuijem. Foto: Reuters
Putin s predsednikom Mozambika Filipejem Jacinto Nysuijem. Foto: Reuters

Putin je na gospodarsko-humanitarnem vrhu, posvečenem rusko-afriškim povezavam, dejal, da Rusija letos pričakuje rekordno letino žita in da je pripravljena nadomestiti ukrajinski izvoz žita v Afriko, tako na podlagi trgovine kot na podlagi pomoči med državami, ter spoštovati tisto, kar je po njegovih besedah ključno za vlogo Moskve pri svetovni prehranski varnosti.

"V naslednjih treh, štirih mesecih bomo Burkina Fasu, Zimbabveju, Maliju, Somaliji, Srednjeafriški republiki in Eritreji pripravljeni zagotoviti po od 25.000 do 50.000 ton brezplačnega žita," je dejal Putin, kar je izzvalo glasen aplavz navzočih. "Potrošnikom bomo zagotovili tudi brezplačno dostavo teh izdelkov."

Putin na rusko-afriškem vrhu. Foto: Reuters
Putin na rusko-afriškem vrhu. Foto: Reuters

Dvodnevni vrh, na katerem naj bi podpisali tudi več sporazumov, sledi prvemu rusko-afriškemu vrhu, ki je potekal v Sočiju leta 2019 in je del usklajenega prizadevanja za vpliv in posle na celini, kjer plačanci iz ruske skupine Wagner kljub neuspešnemu uporu doma pred mesecem dni ostajajo dejavni.

V odzivu na kritike Zahoda o odločitvi Rusije, da ne podaljša črnomorskega dogovora o izvozu žita, ki je Ukrajini omogočil varen izvoz, je Putin ponovil, da je Moskva sporazum zapustila, ker nobena od obljub, ki jih je prejela o olajšanju lastnega izvoza žita in gnojil, ni bila uresničena.

Afriška unija je po poročanju STA-ja sicer znova pozvala Moskvo, naj znova pristopi k sporazumu. "Problematika žita in gnojil zadeva vse. O tem se bomo pogovarjali v Sankt Peterburgu, o tem bomo razpravljali s Putinom, da vidimo, kako lahko znova zaženemo ta sporazum," je ruskim državnim medijem povedal predsednik Komorov Azali Assoumani, ki trenutno predseduje Afriški uniji.

Po napovedih Kremlja bo Putin ob drugem dnevu vrha v petek s skupino voditeljev afriških držav razpravljal tudi o razmerah v Ukrajini in Nigru, kjer predsednika države Mohameda Bazouma v poskusu državnega udara od srede zadržuje predsedniška straža, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Udeležba na tokratnem vrhu je manjša, kot je bila na prvem vrhu leta 2019. Foto: Reuters
Udeležba na tokratnem vrhu je manjša, kot je bila na prvem vrhu leta 2019. Foto: Reuters

Putin: Večina žita je šla v bogatejše države, vključno z EU-jem

Nekateri zahodni politiki so dejali, da je izstop Rusije neodgovoren in bo povzročil trpljenje milijonov ljudi v revnih državah. Putin pa je na vrhu povedal, da je več kot 70 odstotkov ukrajinskega žita, izvoženega po zaslugi zdaj razveljavljenega dogovora, šlo v države z visokim ali nadpovprečnim dohodkom, vključno z Evropsko unijo, in da so bile revne države, kot je Sudan, "pretentane" in so prejele manj kot tri odstotke pošiljk.

Dejal je, da so zahodne sankcije, uvedene zaradi ruske vojne v Ukrajini, ki jo imenuje "posebna vojaška operacija", Rusiji preprečile, da bi revnim državam dobavile brezplačno gnojilo. "Pojavlja se paradoksalna slika. Po eni strani zahodne države ovirajo dobavo našega žita in gnojil (prek sankcij), po drugi strani pa nas hinavsko krivijo za trenutno krizno situacijo na svetovnem trgu hrane," je dejal Putin.

Na vrhu v Sankt Peterburgu sodeluje 49 od 54 držav afriške celine, vključno s 17 predsedniki držav, tudi Egipta, Zimbabveja, Senegala in Južnoafriške republike, in štirimi premierji.

To je sicer manj kot polovica števila voditeljev, ki so se udeležili zadnjega tovrstnega dogodka leta 2019 – padec, za katerega je Kremelj deloma krivil, kot je dejal, "predrzna" prizadevanja ZDA, Francije in drugih držav, da bi voditelje odvrnile od udeležbe.

Prigožin v Sankt Peterburgu

Vodjo zasebne najemniške skupine Wagner Jevgenija Prigožina, ki je konec junija sprožil upor proti Moskvi, so opazili na vrhu Rusije in afriških držav v Sankt Peterburgu. Prigožin naj bi se glede na fotografije na družbenih omrežjih ob robu vrha srečal z afriškimi predstavniki.

Na fotografiji, ki jo je na Facebooku danes objavil vodja kulturnega centra Ruska hiša v Srednjeafriški republiki Dmitrij Siti, je videti Prigožina na srečanju z veleposlanikom te države v Sankt Peterburgu. Fotografija naj bi bila posneta v hotelu Trezzini Palace Hotel, ki je v lasti Prigožina.

Prigožin je po mesecih napetosti med Wagnerjem in ruskom vojaškim vodstvom 24. junija sprožil upor proti Moskvi, ki pa se je končal še isti dan – domnevno po posredovanju beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka med vodjo wagnerjevcev in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Dogovor je med drugim predvideval selitev pripadnikov skupine Wagner in Prigožina v Belorusijo.

Skupina Wagner s svojimi plačanci sicer deluje v najmanj štirih afriških državah, med drugim v Srednjeafriški republiki, Maliju, Libiji in Sudanu.

Menjava Rusije in afriških držav lani vredna manj kot 18 milijard evrov

Kot je poročala dopisnica RTV Slovenija iz Rusije Vlasta Jeseničnik, želi Moskva okrepiti stike z afriškimi državami predvsem na gospodarskem področju, v ospredju pogovorov pa bodo tudi boj proti revščini in podnebne spremembe. Čeprav je Putin v Sočiju napovedal, da se bo vrednost blagovne menjave z državami črne celine v petih letih podvojila, je ta upadla. Lani je znašala manj kot 18 milijard dolarjev (evrov), kar je precej manj, kot znaša blagovna menjava Afrike z njenimi najpomembnejšimi trgovinskimi partnericami. Za primerjavo. Vrednost blagovne menjave med Afriko in Kitajsko je leta 2021 dosegla 254 milijard dolarjev, z Indijo pa skoraj 90 milijard dolarjev.

Ukrajina je po sklenitvi dogovora izvozila več kot 32 milijonov ton žita, od tega po podatkih Združenih narodov 57 odstotkov v države v razvoju.

Program vrha vključuje vrsto panelnih razprav o temah, ki segajo od varnosti, jedrske energije in umetne inteligence do izobraževanja in športa. Gostujoče visoke goste so povabili tudi na ogled ruskih carskih palač ali ogled gala tekme med ruskimi in afriškimi "nogometnimi legendami".

Putin afriškim državam obljublja brezplačno žito