V Rusiji od 25. junija poteka referendumsko glasovanje o dopolnitvah ustave iz leta 1993, ki bi med drugim aktualnemu predsedniku Vladimirju Putinu po letu 2024 omogočile še dva dodatna šestletna mandata. Foto: Reuters
V Rusiji od 25. junija poteka referendumsko glasovanje o dopolnitvah ustave iz leta 1993, ki bi med drugim aktualnemu predsedniku Vladimirju Putinu po letu 2024 omogočile še dva dodatna šestletna mandata. Foto: Reuters

Glasovanje na referendumu traja teden dni in se bo končalo v sredo. Glede na vzporedno glasovanje je 76 odstotkov vprašanih podprlo dopolnitve ustave iz leta 1993. 67-letnemu Putinu bodo ustavne spremembe omogočile, da bo še dvakrat kandidiral za predsednika. Referendum bi moral potekati že 22. aprila, a ga je Kremelj zaradi pandemije koronavirusne bolezni 19 precej nejevoljno preložil.

Referendum o ustavnih spremembah v Rusiji

Državljani na referendumu glasujejo o celotnem svežnju ustavnih sprememb, ki prinašajo tudi v javnosti priljubljene ukrepe, kot sta minimalna plača in usklajevanje pokojnin z življenjskimi stroški. Ustavne spremembe predvidevajo okrepitev pristojnosti zakonodajne veje oblasti, ki je trdno v rokah Putinove stranke Enotna Rusija. Reforma v ustavo prinaša tudi prepoved istospolnih porok in omenja vero v Boga, s čimer se Rusija oddaljuje od ateizma v času Sovjetske zveze.

Eden od amandmajev določa, da mora kandidat na predsedniških volitvah v državi živeti preteklih 25 let, kar onemogoča kandidaturo prepoznavnima obrazoma ruske opozicije Alekseju Navalnemu in Mihailu Hodorkovskemu. Navalni, ki je v preteklih letih vodil več protestnih gibanj in velja za Putinovega najbolj gorečega izzivalca, je zavrnil ustavne spremembe. "To je kršitev ustave, državni udar," je bil oster 44-letni politik.

Putinovo delo podpira 59 odstotkov Rusov

Ruski predsednik je spremembe ustave predlagal januarja, oba domova parlamenta sta jih po hitrem postopku potrdila, Putin pa je vztrajal, da morajo imeti zadnjo besedo državljani, saj bodo amandmaji z referendumom dobili legitimnost. Putin si je v letih na oblasti zgradil ugled poroka stabilnosti ruske države. Čeprav uživa široko naklonjenost, mu je med pandemijo podpora v anketah padla na rekordno nizko raven.

Glede na anketo neodvisnega inštituta Levada Center, objavljeno pretekli mesec, Putinovo delo podpira 59 odstotkov odraslih Rusov. Kot je poročala Televizija Slovenija, mu je podpora padla tudi v Nižnem Tagilu, ki je pretežno industrijsko mesto na srednjem Uralu z okoli 350.000 prebivalci. Leta 2011 so tamkajšnji delavci v televizijskem prenosu obljubili podporo takrat premierju Putinu v soočenju s protivladnimi protestniki in mestu prislužili vzdevek Putingrad. A predvsem zaradi nazadovanja gospodarske situacije in padanja plač prebivalci Putinu odrekajo podporo.