Pogajanja med ukrajinsko in rusko delegacijo so se danes nadaljevala prek videopovezave in so trajala uro in pol, je sporočila ukrajinska stran. V Moskvi sicer ocenjujejo, da ni bilo pomembnega napredka in za zdaj ne vidijo možnosti za srečanje na najvišji ravni, poročajo ruski mediji. Pogoji za srečanje predsednikov Rusije in Ukrajine, Vladimirja Putina in Volodimirja Zelenskega, na katerem bi razpravljali o končanju ruske invazije, še niso izpolnjeni, so sporočili iz Kremlja.

"Preprosto nimata ničesar oprijemljivega, nobenega dogovora, ki bi se ga lahko držala," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov. Po njegovih besedah je potrebne več "dinamike" na ukrajinski strani, preden bi se lahko pogajali o obrisih sporazuma, zaradi katerega bi bilo vredno imeti srečanje med Putinom in Zelenskim.

Moskva je hvaležna vsem državam, ki ponujajo posredovanje s Kijevom, vendar ni pomembno le izbrati prizorišča srečanja, ampak tudi, da se pripravi Ukrajina do tega, da postane bolj kooperativna in konstruktivna v pogovorih, je dejal.

Zelenski: Kijev ne more izpolniti ruskih ultimatov

Zelenski je medtem izjavil, da Ukrajina Rusiji ne bo nikoli predala Kijeva, Mariupolja ali Harkova. Vsa tri mesta so namreč deležna okrepljenih napadov. Čeprav je v nedeljo izrazil pripravljenost za srečanje s Putinom, je danes izjavil, da Ukrajina ne more izpolniti "ruskih ultimatov", saj da želi Moskva "uničiti" njegovo državo.

Moskva je v nedeljo Kijev pozvala, naj ukrajinski vojaki odložijo orožje in do danes zjutraj zapustijo Mariupolj, to strateško mesto ob Azovskem morju. "Ukrajina ne more izpolniti ruskih ultimatov. Najprej nas je treba uničiti, potem bi bil izpolnjen njihov ultimat," je dejal Zelenski za lokalne ukrajinske medije.

Bodo o pogajanjih z Rusijo odločali Ukrajinci na referendumu?

Danes pa je v intervjuju za ukrajinsko javno mrežo Suspilne dejal, da bodo "o kakršnem koli kompromisu za končanje vojne z Rusijo odločali Ukrajinci na referendumu". "Ljudje bodo morali spregovoriti in se odzvati na to ali ono obliko kompromisa. In glede na to, kakšen bo (kompromis), bo predmet naše razprave in razumevanja med Ukrajino in Rusijo."

Zelenski je ob tem izrazil skrb glede izvedbe referenduma na okupiranih območjih, med njimi na Krimskem polotoku, pa tudi glede varnostnih zagotovil, ki jih Ukrajini ponujajo države v zameno za članstvo v Natu.

Zelenski je namreč v nedeljo znova izrazil pripravljenost na srečanje s Putinom. Po nagovoru v izraelskem parlamentu pa je presodil, da bi Izrael lahko posredoval med stranema in tudi gostil srečanje na visoki ravni, morda v Jeruzalemu, ki je sicer delno pod izraelsko zasedbo. Izraelski premier Naftali Benet namreč išče rešitev za to, je dejal Zelenski v videu, ki ga je objavil v nedeljo.

Iskanje preživelih izpod ruševin v Kijevu

Ruske sile so v nedeljo pozno zvečer bombardirale zahod ukrajinskega glavnega mesta Kijev. Bombe so zadele 10-nadstropno stanovanjsko stavbo, ki je popolnoma uničena, v nakupovalnem središču pa naj bi umrlo osem ljudi. Reševalci iz ruševin še vedno iščejo morebitne preživele.

Rusija trdi, da je nakupovalno središče ukrajinska vojska uporabljala za shranjevanje raketnih sistemov. Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je Ukrajino obtožil, da uporablja civilno infrastrukturo kot ščit za artilerijo in raketne sisteme, s katerimi napada ruske enote.

Kijevski župan Vitalij Kličko je razglasil policijsko uro, ki bo začela veljati ob 20. uri pa vse do 7. ure v sredo po krajevnem času. Trgovine, lekarne in črpalke bodo v torek zaprte. "Vse pozivam, naj ostanejo doma ali v zakloniščih, ko se oglasijo sirene," je opozoril prebivalce Kličko.

Ruske sile prvič obstreljevale Odeso. Zadete stanovanjske stavbe na obrobju.

Medtem pa naj bi bilo ključno ukrajinsko pristaniško mesto Odesa ob Črnem morju po navedbah prvič od začetka ruskega napada tarča napada. Napadli naj bi tudi stanovanjska poslopja na obrobju mesta. O žrtvah ne poročajo.

"To so stanovanjske zgradbe, v katerih živijo miroljubni ljudje," je povedal pretreseni župan mesta Genadij Truhanov. Po navedbah ukrajinskega časopisa Kyiv Independent naj bi ruske sile milijonsko Odeso obstreljevali z vojaških ladij v Črnem morju.

Predtem je nemška tiskovna agencija DPA davi poročala, da iz Odese poročajo o povečanem delovanju ruskih brezpilotnih letalnikov. Nekatere od njih naj bi ukrajinski vojski uspelo sestreliti, a teh navedb ni bilo mogoče neodvisno potrditi.

Zelenski pozval evropske voditelje, naj prekinejo vse trgovanje z Rusijo

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem pozval evropske voditelje, naj prekinejo vse trgovanje z Rusijo. "Prosim, ne sponzorirajte orožja te države, Rusije," je dejal in dodal: "Nič evrov za okupatorje. Zaprite vsa svoja pristanišča zanje. Ne izvažajte jim svojih dobrin. Odrecite jim energetske vire. Pritisnite na Rusijo, da zapusti Ukrajino."

Nemčija je že zavrnila popolno ustavitev uvoza energentov iz Rusije, čeprav je k temu pozvalo več članic EU-ja, vključno z baltskimi državami.

Kremelj je v odzivu na predloge nekaterih zunanjih ministrov članic EU-ja o uvedbi embarga na rusko nafto kot del novih sankcij zoper Rusijo medtem sporočil, da bi embargo prizadel Evropo, ne bi pa vplival na ZDA.

Slovenija vrača diplomatske predstavnike v Kijev

Slovenija bo znova okrepila diplomatsko navzočnost v Ukrajini. Premier Janez Janša je prek Twitterja napovedal, da bo Slovenija naslednji teden nazaj v Kijev poslala svojega diplomatskega predstavnika z ekipo. Po Janševih besedah si Slovenija prizadeva, da bi svojega predstavnika v ukrajinsko prestolnico vrnil tudi EU.

Pušilin: Za zavzetje Mariupolja bo potrebnih več kot teden dni

Ruska tiskovna agencija Interfax poroča, da je vodja proruske samooklicane Ljudske republike Doneck na vzhodu Ukrajine Denis Pušilin dejal, da bo Rusija potrebovala več kot teden dni za prevzem nadzora nad pristaniškim mestom Mariupolj na jugu države.

"Nisem tako optimističen, da bo stvar končana v dveh ali treh dneh ali celo tednu dni," je dejal.

Ukrajina zavrnila ruski poziv k predaji v Mariupolju

Ukrajina je medtem zavrnila rusko zahtevo, naj se ukrajinske sile v Mariupolju predajo, v zameno pa bodo odprli humanitarne koridorje. Kijev je poudaril, da o predaji ne morejo govoriti. "Borili se bomo do zadnjega vojaka," so napovedale mestne oblasti.

Ruski general Mihail Mizincev je v nedeljo napovedal, da ima Ukrajina za predajo Mariupolja čas do 3. ure po srednjeevropskem času in da bi v primeru predaje odprli humanitarne koridorje, ki naj bi vodili tako na vzhod kot na zahod. Kot poroča BBC, naj bi najprej odprli koridorje za ukrajinske vojake in tuje borce, ki bi se predali. Dve uri pozneje pa, kot so sporočile ruske sile, bi v mesto spustili humanitarne konvoje s hrano, zdravili in drugimi potrebščinami, potem ko bi prej deminirali poti. Mizincev je priznal, da se v mestu dogaja humanitarna katastrofa in da bi civilistom dovolili, da odidejo iz mesta proti vzhodu ali zahodu.

Rusko obrambno ministrstvo je na družbenem omrežju Telegram nagovorilo predstavnike lokalnih oblasti v Mariupolju z besedami, da so oni tisti, ki imajo pravico sprejeti "zgodovinsko odločitev". "Ali ste s svojimi ljudmi ali ste z zločinci," so zapisali in dodali, da jih, če bodo sprejeli napačno odločitev zaradi "grozljivih zločinov in provokacij" ter "grozljivega odnosa do lastnih državljanov", čaka vojaško sodišče.

Ukrajinska stran je zahtevo zavrnila. Kot je dejala podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk, predaja ni vprašanje, o čemer so že obvestili rusko stran. Rusko stran je obenem obtožila "namerne manipulacije" in ponovila, "da smo v Mariupolju, kjer v katastrofalnih razmerah in ob nenehnem obstreljevanju ostaja ujetih okoli 300.000 ljudi, priča dejanskemu zajetju talcev". V videosporočilu na Telegramu je Rusom še očitala, da se vedejo kot "teroristi", ko zvečer obljubljajo odprtje humanitarnih koridorjev, nato pa jih zjutraj obstreljujejo.

Predtem je svetovalec mariupoljskega župana Pjotr Andrjušenko dejal, da se bodo še naprej bojevali za mesto.

Včeraj je po ukrajinskih podatkih oblegana mesta po humanitarnih koridorjih zapustilo skoraj 7300 ljudi, Mariupolj skoraj 4000.

"Zadnji teden je bilo več tisoč Mariupoljčanov deportiranih na rusko ozemlje," je v soboto zvečer na Telegramu objavil mariupoljski mestni svet. Reuters teh informacij ni mogel neodvisno preveriti. Ruske tiskovne agencije poročajo, da so v zadnjih dneh iz Mariupolja z avtobusi v Rusijo odpeljali več sto ljudi, ki jih je Moskva označila za begunce.

"Ugrabitve" otrok iz ukrajinskih sirotišnic

Irina Vereščuk je medtem v pogovoru za ukrajinske medije Rusiji očitala "ugrabitve" otrok iz ukrajinskih sirotišnic. Rusija naj bi na silo iz Mariupolja odpeljala okoli 350 otrok, za katere se zdaj ne ve, kje so in kaj se bo z njimi zgodilo, je dejala.

V Mariupolju, ki se spopada s hudo humanitarno krizo, je še vedno ujetih približno 300.000 ljudi. Ni elektrike, ni vode, dostava pomoči v mesto je onemogočena. Satelitski posnetki kažejo, da je bilo v nenehnem obstreljevanju v preteklih dveh tednih uničenih okoli 80 odstotkov mesta. BBC poroča, da je bilo po eni izmed ocen v napadih v zadnjih treh tednih v mestu poškodovanih ali uničenih 90 odstotkov stavb. Po podatkih oblasti pa je bilo ubitih 2500 ljudi, čeprav bi bilo lahko to število še višje.

Mariupolj – strateško pomembno mesto, z nadzorom nad katerim bi Rusija dobila popoln nadzor nad jugovzhodnim delom Ukrajine – ruske sile popolnoma obkrožajo, prodrle pa so že tudi v samo mesto, kjer potekajo ulični spopadi.

Moskva: "Ubili smo več kot 80 plačancev in nacionalistov"

Iz mesta Sumi na severovzhodu Ukrajine pa so poročali o uhajanju amonijaka, ki so ga medtem že omejili. Regionalni poveljnik vojske Dmitro Šivicki je na uhajanje opozoril na družbenem omrežju Telegram in pozval vse bližnje prebivalce, naj se zatečejo v kleti ali nižja nadstropja, saj je plin lažji od zraka in se dviga.

V ruskem obstreljevanju je bil zadet 50-tonski rezervoar amonijaka v tovarni Sumihimprom, oblak plina je zajel območje okoli 2,5 kilometra okoli tovarne. En delavec v tovarni je bil poškodovan.

Iz mesta Rivne na zahodu Ukrajine poročajo, da je bil tarča ruskega raketiranja vadbeni center ukrajinske vojske. Nanj naj bi padli dve raketi, je povedal predstavnik lokalnih oblasti Vitalij Koval.

Rusko obrambno ministrstvo pa je v povezavi s tem sporočilo, da je bilo v napadu, v katerem so uporabili izredno natančno orožje, ubitih "več kot 80 plačancev in nacionalistov", poroča ruska tiskovna agencija Tass. Po ruskih navedbah so ponoči v Ukrajini zadeli 44 vojaških ciljev.

Ukrajinska vojska je medtem v dnevnem poročilu sporočila, da so v nedeljo uničili sedem ruskih tarč, med drugim letalo in brezpilotni letalnik. Opazili so še, da ruske sile vse manj uporabljajo letala, so pa povečale uporabo brezpilotnih letalnikov, poroča nemška tiskovna agencija DPA, ki pa opozarja, da teh navedb niso mogli preveriti.

Moskva: Biden z izjavami o Putinu ogrozil ameriško-ruske vezi

Rusija je zaradi izjav predsednik ZDA Joeja Bidna na pogovor poklicala ameriškega veleposlanika v Moskvi Johna Sullivana. Hkrati mu je izročila tudi uradno protestno pismo zaradi "nedavnih nesprejemljivih izjav" Bidna.

Biden je namreč zaradi ruske agresije na Ukrajino ruskega predsednika Vladimirja Putina označil za "vojnega zločinca". V Moskvi zatrjujejo, da je Biden s svojimi izjavami ogrozil ameriško-ruske vezi.

"Takšne izjave ameriškega predsednika, ki niso vredne visokega državnika, so pripeljale rusko-ameriške odnose na rob zloma," je v izjavi zapisalo rusko zunanje ministrstvo. Pri tem so opozorili, da bodo "sovražna dejanja proti Rusiji naletela na odločen odgovor".

Biden z evropskimi zavezniki o usklajenem odzivu na ukrajinsko krizo

Ameriški predsednik Joe Biden se je o ukrajinski krizi po telefonu pogovarjal s ključnimi evropskimi zavezniki. S francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, nemškim kanclerjem Olafom Scholzem, premierjema Italije in Združenega kraljestva, Mariem Draghijem in Borisom Johnsonom so govorili o usklajenem odgovoru na rusko agresijo nad Ukrajino.

Ponovno so potrdili pomen enotnosti v delovanju, glede resne humanitarne krize pa so se zavezali, da bodo uskladili prizadevanja za pomoč ukrajinskemu prebivalstvu, ki beži pred vojno, kot tudi tistim, ki so ostali v državi.

Biden, ki bo ta teden v Bruslju, bo zatem obiskal tudi vzhodno krilo zveze Nato. Po vrhu Nata, EU-ja in držav G7 v četrtek bo odpotoval še v Varšavo, kjer se bo v soboto sešel s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo.