Putin je Guterresu ponovno obširno pojasnil svojo utemeljitev za napad na Ukrajino, a hkrati dejal, da Rusija še vedno upa, da se bo konflikt v Ukrajini zaključil s pomočjo pogajanj. "Kljub dejstvu, da je vojaška operacija v teku, še vedno upamo, da bomo lahko dosegli napredek po diplomatski poti. Pogajanj nikoli ne zavračamo," je dejal Putin.

Pogovore v Istanbulu konec marca je označil kot znaten preboj, vendar je hkrati namignil, da so pogajanja v veliki meri propadla po poročilih o pokolih civilistov v ukrajinskem mestu Buča. Pri tem je dodal, da so tovrstna poročanja zgolj provokacija in da ruska vojska z grozodejstvi v Buči nima ničesar.

V zvezi s pristaniškim mestom Mariupolj je Putin zatrdil, da v obleganem mestu trenutno ne potekajo ruske vojaške operacije. Hkrati je ukrajinske sile obtožil, da civiliste v tamkajšnji jeklarni Azovstal uporabljajo kot živi ščit, ruske sile pa jim v nasprotju z navedbami ukrajinske strani po njegovih besedah ne preprečujejo evakuacije.

Guterres: Invazija v popolnem nasprotju z ustavo ZN-a

Guterres pa je ruskemu predsedniku dejal, da je invazija na Ukrajino v popolnem nasprotju z ustavo in statutom ZN. Ob tem je izrazil tudi globoko zaskrbljenost zaradi humanitarnih razmer, podobno kot že pred tem v današnjem večurnem pogovoru z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom.

Putin pa je odvrnil, da Guterresovo zaskrbljenost popolnoma razume, vendar je pri tem dodal, da za aktualne nemire v Ukrajini krivi državni udar, ki je leta 2014 privedel do strmoglavljenja tedanjega proruskega predsednika Viktorja Janukoviča.

Putin se je sicer "načeloma strinjal" s sodelovanjem ZN-a in Mednarodnega odbora Rdečega križa pri evakuaciji civilistov iz jeklarne Azovstal, so še sporočili Združeni narodi. "Sledili bodo nadaljnji pogovori z Uradom ZN za usklajevanje humanitarnih zadev in ruskim obrambnim ministrstvom," so dodali.

Guterres se je že pred tem v pogovoru z Lavrovom pozval k vzpostavitvi dialoga in sklenitvi premirja za mirno rešitev spora. "Izjemno smo zainteresirani za iskanje načinov za ustvarjanje pogojev za učinkovit dialog, čimprejšnje premirje, ustvarjanje pogojev za mirno rešitev," je Guterres dejal na srečanju. Opozoril je še, da vojna že vpliva na cene hrane in energije po svetu.

Guterres je priznal, da obstajata dva pogleda na vojno v Ukrajini, vendar pa se je tudi ruska stran strinjala s trditvijo, da so ruski vojaki prisotni na ozemlju Ukrajine, ukrajinskih vojakov pa v Rusiji ni.

Ob tem se je zavzel za neodvisno preiskavo domnevnih vojnih zločinov in predlagal oblikovanje kontaktne skupine za humanitarno pomoč. V njej naj bi bili Rusija, Ukrajina in ZN, skrbela pa bi za vzpostavitev in nadzor nad humanitarnimi koridorji in lokalnimi premirji.

Lavrov pa je na srečanju poudaril, da so se glede Ukrajine nakopičile težave, ki jih je treba razjasniti. Ponovil je stališče Kremlja, da Ukrajina potrebuje "denacifikacijo", ob tem pa je zagotovil, da bo Rusija dejavno sodelovala pri zaščiti civilnega prebivalstva in dostavi humanitarne pomoči.

Dodal je še, da se na Zahodu pojavljajo težnje po vzpostavitvi monopolnega sveta. Guterres mu je odvrnil, da se zavzema za multipolarni svet, ruske skrbi pa lahko rešujejo v okviru mehanizmov Združenih narodov.

V četrtek naj bi obiskal tudi Kijev, kjer so bili kritični do tega, da je Guterres najprej obiskal Moskvo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da v tem "ne vidi nobene pravičnosti in logike".

Lavrov: Nato že vpleten v vojno

Lavrov pa je medtem dejal, da je zveza Nato z dobavami orožja "v bistvu vpletena v vojno z Rusijo", in omenil tveganja za jedrski spopad.

Lavrov je na ruski državni televiziji opozoril, da pošiljke orožja iz zahodnih držav v Ukrajino pomenijo, da je zveza Nato "v bistvu vpletena v vojno z Rusijo". "Nato je v bistvu vpleten v vojno z Rusijo prek posrednika, ki ga oborožuje. Vojna pomeni vojno," je dejal.

Dejal je še, da so trenutno "precejšnja tveganja" za jedrski spopad. "Ne bi želel umetno povečevati teh tveganj. Številni bi to želeli. Nevarnost je resna, resnična. In ne smemo je podcenjevati," je dejal.

Kuleba: Lavrov skuša prestrašiti svet

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba se je odzval, da poskuša Lavrov "prestrašiti svet, da ne bi podpiral Ukrajine". "Rusija izgublja zadnje upe, da bi preplašila svet in preprečila podporo Ukrajini. Zato grozi z nevarnostjo tretje svetovne vojne, kar pomeni samo, da se Rusija zaveda, da v Ukrajini izgublja," je tvitnil Kuleba. Svet je še pozval, naj še dodatno okrepi podporo Ukrajini za "zavarovanje varnosti Evrope in sveta". Tudi britanski obrambni minister James Heappey je ocenil, da ni neposredne grožnje po stopnjevanju.

ZDA in zaveznice v oporišču Ramstein zagotovile pomoč Ukrajini

Njegovi komentarji so prišli pred srečanjem zahodnih zaveznic v ameriškem oporišču Ramstein v Nemčiji. Na srečanju pod vodstvom ameriškega obrambnega ministra Lloyda Austina so se sešli obrambni ministri in visoki generali 40 držav, na njem pa naj bi preučili, kako lahko partnerice Ukrajine prispevajo k okrepitvi vojaške moči države.

Med udeleženci so tudi ukrajinski obrambni minister Oleksij Resnikov in iz Slovenije obrambni minister Matej Tonin ter načelnik generalštaba Slovenske vojske Robert Glavaš.

"Kot vidimo, so narodi z vsega sveta združeni v naši odločenosti podpreti Ukrajino proti ruski imperialni agresiji," je dejal Austin. "Ukrajina očitno verjame, da lahko zmaga, in to verjamemo tudi vsi tukaj."

Tonin je izrazil podporo Ukrajini v boju zoper rusko agresijo in pripravljenost Slovenije, da pomaga tako humanitarno kot vojaško. Ob tem se je zavzel za boljšo koordinacijo med državami pri teh naporih.

Ob robu srečanja je slovenski obrambni minister govoril z nemško kolegico Christine Lambrecht, in sicer o izvedbi dogovora o sodelovanju med državami pri zagotavljanju obrambe za Ukrajino.

Vodja združenega generalštaba ameriške vojske Mark Milley je pred srečanjem povedal, da je ključni cilj uskladiti vse večjo varnostno pomoč Kijevu, ki vključuje težko orožje, kot so havbice.

Srečanje so v Pentagonu označili kot posvet, ki bo preučil, kako lahko partnerice Ukrajine prispevajo k okrepitvi vojaške moči države po koncu vojne. V pretežni meri gre za vprašanje modernizacije in zagotavljanja moči ter zmožnosti ukrajinske vojske, ne pa za varnostna zagotovila, je pred dnevi napovedal tiskovni predstavnik ameriškega obrambnega ministrstva John Kirby.

Nemčija pošilja oklepnike: "Ukrajina naroči in Nemčija plača"

Nemška obrambna ministrica Christine Lambrecht je medtem potrdila poročanje medijev, da se je Berlin odločil neposredno v Ukrajino poslati oklepnike s protiletalskim orožjem tipa gepard. Nemčija do zdaj v državo ni želela pošiljati svojega težkega orožja.

Ob tem je priznala, da so zaloge orožja nemške vojske nizke, zato se bodo obrnili na nemške proizvajalce orožja. "Ukrajina naroči in Nemčija plača," je dejala.

Poleg tega je napovedala urjenje ukrajinskih vojakov na ozemlju Nemčije. Kot je dejala, si skupaj z ameriškimi prijatelji prizadevajo za urjenje ukrajinskih vojakov za ravnanje s topniškimi sistemi na nemških tleh.

Nemška tiskovna agencija DPA je predtem poročala, da naj bi Nemčija neposredno v Ukrajino poslala oklepnike s protiletalskim orožjem tipa gepard. Podjetje Krauss-Maffei Wegmann naj bi dobilo dovoljenje za napotitev oklepnikov v Ukrajino. Sestavili jih bodo iz delov in desetih tankov, ki so v lasti nemške vojske, pri čemer so mogoče tudi modifikacije.

Med nedeljskim obiskom v Kijevu sta ameriški zunanji minister Antony Blinken in obrambni minister Austin obljubila povečano vojaško pomoč Ukrajini. Ameriško zunanje ministrstvo je v ponedeljek odobrilo prodajo 165 milijonov dolarjev vrednega svežnja orožja Ukrajini, ki bi lahko vključeval strelivo za havbice, tanke in bombomete.

Erdogan Putinu: Ohraniti moramo zagon iz Carigrada

Z ruskim predsednikom je medtem govoril tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki je Putina pozval, da je treba ohraniti "pozitivni zagon", dosežen na pogajanjih med Rusijo in Ukrajino v Carigradu. Ponovil je ponudbo, da lahko Turčija gosti nadaljnje mirovne pogovore. Erdogan je v nedeljo govoril tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Putin in Erdogan sta se pogovarjala tudi o prizadevanjih Moskve za evakuacijo civilistov iz Mariupolja, so sporočili iz Kremlja. Iz Moskve so sporočili, da je Erdogan Putina vprašal tudi o situaciji v obleganem jugovzhodnem pristaniškem mestu Mariupolj. Ruski voditelj mu je odgovoril, da je "mesto osvobojeno in da se v njem ne izvajajo bojne operacije".

Eksplozije v Pridnestrju na vzhodu Moldavije

V proruski samooklicani Pridnestrski republiki na vzhodu Moldavije, na meji z Ukrajino, je v zadnjih dneh odjeknilo več eksplozij.

Televizija TSV je v ponedeljek poročala, da naj bi več eksplozij odjeknilo v stavbi ministrstva za državno varnost v Tiraspolu. Zaposleni so poročali o napadu neznancev z bombometi. V torek pa sta odjeknili dve eksploziji, ki sta poškodovali stare radijske antene, prek katerih je oddajal ruski radio, poroča Reuters.

Moldavska predsednica Maia Sandu je zaradi dogodkov sklicala sejo varnostnega sveta Moldavije. Govorec Kremlja Dimitrij Peskov je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass izrazil zaskrbljenost glede dogajanja v Pridnestrju, a dodal, da ni načrtov za stik med Putinom in Sandu.

Pridnestrska republika je neodvisnost razglasila leta 1990, čemur je sledila skoraj dve leti trajajoča vojna z moldavskimi silami. V tej vojni so separatisti s pomočjo Rusije zmagali in razglasili samoupravo.

Eksplozija je okrepila strahove pred ruskim posredovanjem. Rusija ima na območju Pridnestrske republike vojaško oporišče, zaradi česar so iz ukrajinskega generalštaba v preteklih tednih že javno ugibali o možnostih, da bodo ruske sile "izvedle provokacije" znotraj separatistične regije in upravičile posredovanje ruske vojske, s čimer bi območje povezali s silami, ki napadajo jug Ukrajine.

Skupne vojaške vaje Belorusije in Rusije

Ruske in beloruske zračne sile so medtem začele štiridnevno skupno vojaško usposabljanje. Na vajah so sodelovali častniki zračnih sil in obrambnih sil iz ruskega Zahodnega vojaškega okrožja.

"Med operativnim usposabljanjem se bodo reševala vprašanja medsebojnega sodelovanja med organi za nadzor letalstva in zračne obrambe pri načrtovanju ukrepov in določanju nalog za podrejene vojaške enote in podenote," je zapisalo v sporočilu belorusko obrambno ministrstvo.

Rusija sicer ofenzivo osredotoča na vzhod in jug Ukrajine. Ponoči so napadli železniške objekte v osrednji in zahodni Ukrajini, da bi preprečili dobavo tujega orožja, ubitih je bilo najmanj pet ljudi.

Moskva je sporočila, da so ponoči z raketami, letali in topništvom zadeli 87 vojaških objektov, pri čemer je umrlo 560 ukrajinskih borcev. Uničili naj bi tudi več protiraketnih sistemov.

Vodja proruske samooklicane republike Lugansk Denis Pušilin je medtem po poročanju ruske tiskovne agencije RIA dejal, da bi morala Moskva začeti naslednjo fazo ofenzive, saj je dosegla meje Luganska.

London: Kremina v ruskih rokah

Britansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je mesto Kremina z 18.000 prebivalci v pokrajini Lugansk na vzhodu Ukrajine pod ruskim nadzorom. Prva poročila o ruskem zavzetju Kremine so se sicer pojavila že pred dnevi.

Po britanskih navedbah, ki jih povzema BBC, naj bi srditi boji potekali tudi južno od mesta Izjum, saj ruske sile skušajo s severa in vzhoda napredovati proti mestoma Slovjansk in Kramatorsk.

Dodajajo, da se ukrajinske sile pripravljajo tudi na obrambo Zaporožja pred morebitnim ruskim napadom z juga. Od tam danes lokalne oblasti poročajo o ruskih raketnih napadih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v tradicionalnem večernem nagovoru v ponedeljek sporočil, da je nemogoče napovedati, kdaj se bo vojna končala, vendar je zatrdil, da je zmaga Ukrajine neizogibna.

Guterres tudi na srečanju z Erdoganom

Al Džazira medtem ob Guterresevem obisku poroča, da se je ZN sicer znašel na udaru kritik zaradi omejene vloge pri reševanju vojne v Ukrajini. Agencije ZN-a, po podatkih katerih humanitarno pomoč potrebuje 12 milijonov Ukrajincev, predvsem na območjih Mariupolja, Hersona, Donecka in Luganska, imajo težave z dobavljanjem pomoči na vzhodu države.

ZN prav tako ni vključen v diplomatska prizadevanja za končanje vojne, ki potekajo v Turčiji.

Guterres je sicer na poti v Moskvo in Kijev v ponedeljek obiskal Ankaro, kjer se je srečal s predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom.

Guterres je za veliko noč sicer pozval k štiridnevnemu premirju, a njegovi pozivi niso bili uslišani. Strokovnjaki so za Al Džaziro ocenili, da bo prvi mož ZN-a skušal med obiskom zagotoviti predvsem humanitarno delo agencij, medtem ko se bo spornim političnim vprašanjem skušal izogniti. Kijev je sicer že kritiziral odločitev Guterresa, da najprej obišče Moskvo.