Železniška povezava, ki jo vladajoča Liga podpira, bo po podatkih italijanskega ministrstva za promet stala več kot 20 milijard evrov, pri čemer bo del sredstev prispeval EU.

Toninelli je lani sklical skupino strokovnjakov, da bi ocenili analizo projekta, katerega bistvo je 57,5-kilometrski predor skozi Alpe, v torek pa je predstavil izsledke njihovega poročila. "Kot se lahko vsak prepriča, so številke te gospodarske in prometne analize izjemno negativne," je dejal Toninelli. "Zdaj mora vlada sprejeti odločitev." Dela v predoru Mont d'Ambin sicer že potekajo, vrednost del v predoru pa predstavlja tretjino celotne gradnje.

V Ligi so prepričani, da je hitra železniška povezava med Lyonom in Torinom, vlaki naj bi vozili do 220 kilometrov na uro, vitalnega pomena za italijansko izvozno orientirano gospodarstvo. Po objavi analize so v stranki dali vedeti, da ne sprejemajo ministrovega poročila. "Analiza prednosti in slabosti ni biblija," je dejal Riccardo Molinari, vodja Lige v spodnjem domu italijanskega parlamenta. "Če ne moremo doseči dogovora, potem morajo imeti končno besedo državljani (na referendumu)," je dejal v pogovoru za televizijo Sky Italia.

V opoziciji so poročilo zavrnili rekoč, da so njegovi avtorji že vse od začetka proti projektu. "To je tako, kot bi Drakula bedel nad krvno banko," je slikovito dejal Sergio Chiamparino, levosredinski voditelj regije Piedmont, ki bi imela od železniške povezave največ koristi.

Pariz: Ne bomo si premislili
Francija je lani decembra privolila v zamrznitev sklepanja novih pogodb, dokler italijanska vlada ne dokonča analize o prednostih in slabostih. Francoska prometna ministrica Elisabeth Borne je po objavi poročila v skopi izjavi dejala, da bo preučila analizo. Ob tem je dodala, da ima Francija vseskozi "trdno stališče" glede projekta in da si Pariz glede projekta ne bo premislil. Državi sta sicer medsebojno drugi največji trgovinski partnerici.

Macron in Mattarellla: Odnosi med državama so izjemni
Odnosi med Parizom in Rimom so se na začetku leta sicer precej zaostrili. Italijanski politični vrh je Pariz obtožil, da spodkopava italijansko gospodarsko, zunanjo in priseljensko politiko. Predsednika Francije in Italije, Emmanuel Macron in Sergio Mattarella, sta sicer v torek zvečer v telefonskem pogovoru znova potrdila izjemne odnose med državama in poudarila, da so ti premočni, da bi bili lahko ogroženi. "Predsednik (Macron) je govoril z italijanskim predsednikom Sergiem Mattarello, potem ko je bil francoski veleposlanik v Rimu pozvan na pogovore," so sporočili iz Elizejske palače. Odnose med državama zaznamujejo "izjemne zgodovinske, gospodarske, kulturne in človeške vezi," je zapisano v izjavi, ki jo je objavila tudi italijanska vlada.

Francija je sicer prejšnji teden na pogovore v Pariz poklicala svojega veleposlanika v Italiji, in sicer po vrsti besednih provokacij voditeljev italijanske populistične vlade in vmešavanja v francoske notranje zadeve. Podpredsednika italijanske vlade Matteo Salvini in Luigi Di Maio sta zavrnila očitke in izrazila pripravljenost na pogovore.