Šteiner je opozoril tudi, da Rusija znova bolj množično uporablja letalstvo, ki se uporablja za "psihološko teroriziranje" prebivalstva. Grožnja s kemičnim orožjem, o kateri govori ameriški predsednik Joe Biden, je po njegovem mnenju "v drugem planu", so pa mogoči incidenti, povezani s tem orožjem, denimo napad na objekte, ki sprožijo uhajanje strupenih snovi. Nekdanji načelnik je komentiral tudi napoved slovenske diplomatske misije v Kijevu in dejal, da druge države to najverjetneje počnejo na manj odkrit način. Vabljeni k branju intervjuja.

Ruska ofenziva je – se zdi – nekoliko zastala. Rusija ni zasedla nobenega od velikih mest, ki jih oblegajo. Na kateri točki je ta hip po vašem mnenju ta vojna?

Prav veliko kazalnikov, da so se zaustavili, ni. Vojaki rečemo, da so v operativnem premoru. To se zgodi vsakih pet, sedem, mogoče deset dni. Zdaj smo priča tretjemu takšnemu premoru. Dejstvo je, da so po vsakem takem premoru srditeje napadli in rušili civilne objekte. Če je to zlovešča napoved tega, kar se bo dogajalo, je to slabo. Res pa je tudi, da obe strani napovedujeta, da sta vsaka na svoji strani uspešni. Rusija poziva ukrajinske sile, naj se predajo, ukrajinske sile pravijo, da vztrajajo, da bodo ostale na položajih. Patpoložaj bo še nekaj časa trajal. Rušenje civilnih objektov in povzročanje razseljenih oseb in begunstva se bosta še nekaj časa nadaljevali in povečevali. Zanimivo je tudi to, da (ruske sile) znova močneje uporabljajo letalstvo. Uporablja se za uničevanje rentabilnih vojaških ciljev in psihološko teroriziranje prebivalstva.

Kaj lahko pričakujemo? Pravite, da je to slaba napoved. Danes je ameriški predsednik Joe Biden dejal, da je realno pričakovati, da Rusija uporabi biološko orožje. Lahko to pričakujemo? Je mogoče, da Rusija poseže po skrajnih ukrepih?

Grožnja z jedrskim, biološkim in kemičnim orožjem je prisotna, a je v drugem planu. Grožnja incidentov, ki so povezani s tem orožjem, pa realno obstaja. Govorili smo o laboratorijih, ki so in jih ni oziroma jih je težko najti. Veliko je tudi objektov, ki lahko povzročijo to, kar kemično orožje povzroča. Na primer uhajanje plina. Rusija je nekoč imela velike zaloge goriva za jedrske rakete, ki so ostale v Ukrajini. Ko sem služboval na Dunaju, je bilo tega 17.000 ton. Vse to je strupeno. Tisti laboratoriji, o katerih so govorili v 30. letih, so bili verjetno namenjeni razgrajevanju goriva za balistične rakete in jedrske projektile.

Z bombardiranjem bi se lahko sprožil tak dogodek?

Obe strani bi lahko imeli prste v marmeladi. Ali jih zadenejo ali pa nastavijo, da se poškodujejo, in nevarne strupene snovi gredo v zrak, med prebivalstvo ali celo prek meja.

Kaj bi tak premik pomenil za to vojno? Neki radikalen ukrep, ki bi se zgodil z ruske strani?

Treba je vedeti, da obe strani iščeta kritični moment. Lahko bi uporabili ukrajinske "Markale", če je to oznaka za sarajevski primer, ko se je svetovna javnost zbudila in ko se je zgodil preobrat. Kateri bo ta moment, ne vemo. Tudi v BiH-u je bilo pred Markalami 15 ali 18 takih dogodkov. Ne vemo, kateri bo tak dogodek. Sta pa obe strani v položaju, da rečeta, da ne bosta odnehali. Možnosti za popuščanje je zelo malo, eden mora izgubiti. Tisti, ki izvaja agresijo, pravi, da mora napadeni izgubiti, napadeni pa tudi nima druge možnosti, kot da ne poklekne in se brani.

To napoveduje dolg spopad. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je napovedal odločitev o krepitvi Natovih sil v vzhodnih članicah, kar vključuje tudi vzpostavitev štirih novih bojnih skupin. Kaj to pomeni?

To pomeni strateško prelociranje sil. Ne samo teh, o katerih se javno govori, tudi tistih, o katerih državljani vemo manj – letalstvo, zračna obramba, radarski sistemi. Nato je že prej imel pripravljenih pet ali šest divizijskih poveljstev na tej črti, zdaj so verjetno v polni pripravljenosti. Te sile, ki jih pošiljajo naprej – v prvi svetovni vojni so temu govorili mrtve straže. Gre za predhodnice, ki so imele nalogo, da ugotavljajo, kdaj se zgodi napad, in izvajajo izvidnice. Gre bolj za ugotovitvene zmogljivosti. Verjamem, da posega Nata ne bo, ker bi potem bili v svetovnem spopadu.

Slovenija bo poslala diplomatsko misijo v Kijev. Kaže, kot ste povedali, da še nismo v času, ko bi diplomacija prišla na vrsto. Kako vidite pomen take misije?

Če velja napoved agresorja, da bo sledila demilitarizacija – če zanemarimo denafikacijo –, bodo mednarodne sile morale iti v Ukrajino. Tega ne bodo prepustili samo Rusiji ali njihovim prijateljem. Do prihoda mednarodnih misij v Ukrajino bo prišlo. Kdaj to bo, ne vemo – kdaj se bo zgodil ta dogodek, da podpišejo sporazum in rečejo, kako naprej, kako nadzirati premirje. Posegi, ki gredo v to smer – pošiljanje predhodnic, ne samo vojaških, temveč tudi obveščevalnih in diplomatskih – je v tem primeru lahko dobrodošlo. Ali vsi to delajo tako kot mi? Ker smo pred volitvami, to delamo na nepravi način. Gotovo kdo drug to dela na drug način, da pošiljajo tja, kamor se da, ne samo diplomate, ampak tudi vojake in obveščevalce.