Francoski predsednik Macron in ruski predsednik Putin sta v pogovoru izpostavila potrebo po iskanju diplomatske rešitve trenutne krize in se zavezala, da bosta storila vse za to, da takšno rešitev tudi najdeta, so sporočili iz Pariza.

Voditelja sta se dogovorila tudi za pogovor med zunanjima ministroma Francije in Rusije. Ta bo v obliki telefonskega pogovora že v ponedeljek.

Putin je medtem za najnovejše stopnjevanje razmer na vzhodu Ukrajine po pogovoru z Macronom okrivil Kijev. Kot je dejal, gre za posledico provokacij, ki jih izvajajo ukrajinske varnostne sile. A obenem je dejal, da se morajo diplomatski napori za iskanje rešitve okrepiti. ZDA in zveza Nato pa morajo ruske zahteve po varnostnih jamstvih vzeti resno, je podčrtal.

Ruska stran je v pogovoru tudi poudarila, da Kijev v pogajalskem procesu le igra in ne želi dejansko uresničiti že doseženih dogovorov. Obenem je opozorila na nevarno dobavo orožja in streliva Ukrajini več članic zveze Nato, saj to Kijev spodbuja k "vojaški rešitvi" spora s proruskimi separatisti v Lugansku in Donecku.

Predsednika sta se strinjala glede nadaljnjega iskanja rešitev na ravni zunanjih ministrov in političnih svetovalcev držav t. i. normandijske četverice – Rusije, Ukrajine, Nemčije in Francije. Gre za implementacijo sporazuma iz Minska iz leta 2014, ki poziva k premirju na vzhodu Ukrajine, a za zdaj obstaja le na papirju.

Prav tako sta se dogovorila za intenzivno sodelovanje v okviru trilateralne kontaktne skupine, ki združuje Ukrajino, Rusijo in Organizacijo za varnostno sodelovanje v Evropi (Ovse). Skupina naj bi se sešla že "v nekaj urah" s ciljem prepričati vpletene strani v prekinitev ognja.

Putin je v pogovoru Macronu tudi zatrdil, da namerava ruske sile umakniti iz Belorusije takoj, ko se končajo skupne vojaške vaje obeh omenjenih držav, ki so jih sicer prav danes podaljšali.

Pogovor med voditeljema je trajal eno uro in 45 minut. V Elizejski palači so že pred tem Macronov današnji klic s Putinom označili kot del "še zadnjih mogočih in nujnih prizadevanj za preprečitev velikega konflikta v Ukrajini".

Temu je sledil še 60-minutni pogovor Macrona z ukrajinskim predsednikom Vladimirjem Zelenskim. Ta je po pogovoru pozval k obnovi pogovorov z Rusijo pod nadzorom Organizacije za varnostno sodelovanje v Evropi (Ovse) in takojšnji prekinitvi ognja na vzhodu države. "Smo za pospešitev mirovnega procesa. Podpiramo takojšnje srečanje trilateralne kontaktne skupine," je dejal Zelenski. Omenjena skupina vključuje Ukrajino, Rusijo in Ovse.

Zelenski je pred tem v soboto v svojem govoru na varnostni konferenci v Münchnu Zahodu očital politiko popuščanja Rusiji in poudaril, da njegova država že osem let "zadržuje eno največjih vojsk na svetu". Če je ruska invazija res pred vrati, kakor trdi Zahod, je Zelenski zahteval jasen časovni okvir pridružitve Ukrajine zvezi Nato, več vojaške pomoči in takojšnje sankcije proti Rusiji.

Poljsko predsedstvo Ovseja je sicer zaradi "hitrega poslabševanja varnostnih razmer na terenu" za ponedeljek sklicalo izredno zasedanje stalnega sveta Ovseja o Ukrajini.

ZDA vztrajajo: Smo na robu invazije

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je medtem v pogovoru za CNN zatrdil, da se je predsednik ZDA Joe Biden pripravljen "kadar koli" srečati s Putinom in razpravljati o umiritvi razmer v Ukrajini. "Vse, kar vidimo, kaže, da je to smrtno resno, da smo na robu invazije," je dejal. "A dokler tanki ne zapeljejo na ceste in letala ne vzletijo, bomo izrabili vsako priložnost in vsako minuto za to, da vidimo, ali lahko diplomacija predsednika Putina odvrne od tega dejanja," je še poudaril.

Blinken je sicer za prihodnji teden napovedal srečanje z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom. Srečanje naj bi bilo v četrtek nekje v Evropi, če do takrat ne bo konflikta med Rusijo in Ukrajino. Srečanje bi lahko gostila Finska ali Švica.

Nemirno na vzhodu

Novi pogovori med voditelji so posledica trditev separatistov v ukrajinskih regijah Doneck in Lugansk, da so ukrajinske sile ponoči večkrat obstreljevale vasi na njihovi strani frontne črte. Tudi ukrajinska vojska je navedla vrsto kršitev prekinitve ognja separatistov.

Po njihovih navedbah sta bila v današnjih napadih, in sicer v obstreljevanju neke vasi v Lugansku, ubita najmanj dva civilista, medtem ko sta bila v soboto na območju po navedbah Kijeva ubita dva ukrajinska vojaka. Vas naj bi pred tem obstreljevali ukrajinski vojaki in pri tem uničili najmanj pet stanovanjskih hiš.

Da je vedno več kršitev, pa potrjujejo podatki Ovseja, ki jih je samo v soboto naštel več kot 1500, od tega skoraj 1000 v Lugansku in skoraj 600 v Donecku.

Bežal tudi minister

Med drugim je moral pred granatami v soboto bežati ukrajinski notranji minister Denis Monastirski, ki je obiskal vojake na vzhodni frontni črti.

Samo nekaj minut po tem, ko je novinarjem zatrdil, da so v Kijevu "pripravljeni na vse scenarije", ga je namreč preletelo več izstrelkov in nedaleč stran je odjeknilo več eksplozij. Minister in njegovo spremstvo so se zato pognali v beg in si hitro poiskali zavetje.

Ukrajinska vojska je medtem sporočila, da so v nedeljo prekinili nadzor na eni od sedmih nadzornih točk pred vzhodno pokrajino Donbas, ki je pod nadzorom proruskih separatistov, in sicer zaradi močnega obstreljevanja.

Vojska je sporočila, da so separatisti v soboto trikrat streljali na nadzorno točko z granatami in protitankovskimi raketami. Separatisti so medtem ukrajinske oblasti obtožili, da so obstreljevale območje pod njihovim nadzorom in da so se zaradi tega ustrezno odzvali.

Rusija zanika načrte o napadu na Ukrajino, Ukrajina pa zanika navedbe Moskve, da bi lahko izvedli ofenzivo na vzhodu države.

Voditelja Donecka in Luganska sta v soboto pozvala k splošni mobilizaciji vseh moških, ki so sposobni v rokah držati orožje, že dan pred tem pa sta napovedala množično evakuacijo civilistov v Rusijo, saj da so razmere v Donbasu na robu vojne.

Ruski minister za civilno obrambo Aleksander Čuprijan je medtem za rusko tiskovno agencijo Tass povedal, da je v rusko južno pokrajino Rostov že pribežalo okoli 40.000 ljudi z vzhoda Ukrajine, ki so jih nastanili v 92 zasilnih bivališčih.

Mednarodni odbor Rdečega križa zaskrbljen

Mednarodni odbor Rdečega križa opozarja, da je situacija nevarna. Poziva k zaščiti civilistov, ujetih v konflikt na vzhodu Ukrajine, v katerem je umrlo že okoli 14.000 ljudi.

Skrbijo ga tudi težave pri oskrbi s pitno vodo in drugimi nujnimi potrebščinami na območju, saj je bila v nasilju med drugim poškodovana pomembna infrastruktura, piše DPA.

Johnson: Rusija načrtuje največjo vojno v Evropi po letu 1945

Britanski premier Boris Johnson je za BBC Rusijo obtožil, da načrtuje "največjo vojno v Evropi od leta 1945". Po njegovih besedah "vsi znaki kažejo, da se je ta načrt na neki način že začel uresničevati".

Obveščevalni podatki nakazujejo, da namerava Rusija napasti Ukrajino in obkoliti Kijev, je v Münchnu, kjer se je udeležil varnostne konference, dejal Johnson.

ZDA pravijo, da ima Rusija ob meji razporejenih od 169.000 do 190.000 vojakov, tako v Rusiji kot v Belorusiji, a ti podatki vključujejo tudi upornike na vzhodu Ukrajine.

"Bojim se, da gre pri načrtu, ki ga vidimo, za nekaj, kar bi lahko bila največja vojna v Evropi po letu 1945, ko govorimo o obsegu," je dejal britanski premier. V njej pa bo umrlo tudi veliko "mladih Rusov", je posvaril.

EU opozarja na manipulacije

Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell pa je opozoril, da smo priča nevarni krepitvi "manipuliranja" z informacijami z namenom ustvarjanja lažne pretveze za "vojaško stopnjevanje".

Ruski mediji namreč vse glasneje trdijo, da Kijev pripravlja ofenzivo na proruski separatistični regiji Doneck in Lugansk, in množično poročajo o domnevnih napadih ukrajinske vojske na proruske sile na vzhodu države.

Ukrajinske rakete naj bi padle celo na ozemlje Rusije nedaleč od meje z Ukrajino. Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je v soboto odločno kot "lažne" zavrnil trditve Rusije, da naj bi nekaj ukrajinskih topniških granat padlo na ozemlje Rusije in povzročilo gmotno škodo.

Obenem je Borrell v izjavi podprl opazovalce Ovseja na vzhodu Ukrajine, ki imajo "ključno vlogo" pri preverjanju dejanskega dogajanja na terenu.

Ruski diplomat: Ameriškim in britanskim vohunom ni mogoče zaupati

Ocenam ameriških in britanskih vohunov glede Ukrajine ni mogoče zaupati, saj so naredili toliko usodnih napak v pripravah na ameriški napad na Irak, je dejal Dmitri Poljanskij, ruski predstavnik v ZN-u.

"Ne zaupamo ameriškim in britanskim obveščevalnim virom, pustili so nas na cedilu, ves svet so pustili na cedilu, in to ob številnih priložnostih, dovolj je samo, da se spomnimo poročil o orožju za množično uničevanje v Iraku," je dejal Poljanskij za Sky. Ob tem je še dodal, da ne bi smel nihče diktirati Rusiji, kje na svojem ozemlju lahko izvaja vojaške vaje.

Peskov: Kakšen smisel ima, da bi Rusija nekoga napadla?

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je medtem na ruski državni televiziji znova zavrnil vse glasnejša svarila Zahoda, da predstavlja ruska invazija na Ukrajino neposredno grožnjo, saj se lahko začne v vsakem trenutku.

"Kakšen smisel ima, da bi Rusija nekoga napadla? Pozivamo vas, da se spomnite zgodovine (...) Nekateri na Zahodu niso ravno najboljši v zgodovini, čemur smo pred kratkim že bili priča. A spominjamo vas, da Rusija nikoli v svoji zgodovini ni nikogar napadla," je dejal. Obenem je znova kritiziral vojaško pomoč Zahoda Kijevu in dejal, da je veliko bolj od ruskega napada mogoče to, da se Ukrajina odloči za nasilno rešitev konflikta s proruskimi separatisti na vzhodu države.

Michel: Ali si Moskva sploh želi dialoga?

Na konferenci v Münchnu je med drugim nastopil predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki je v primeru ruskega napada napovedal takojšen sklic izrednega vrha EU-ja. Kot je pojasnil, bo to zagotovilo enotno odločitev držav članic glede sankcij, ki jih bo Unija uvedla proti Rusiji. V preteklih tednih so bili za primer invazije že pripravljeni različni scenariji, je še dodal Michel.

Kot je sicer ocenil, v Moskvi očitno želijo "vdreti razdor in oslabiti naše zavezništvo, a so dosegli prav nasprotno". Po drugi strani zahodni zavezniki po besedah Michela ne morejo "v nedogled ponujati oljčne vejice", medtem ko Rusija krepi napetosti, kopiči vojake in testira rakete. "Ostaja veliko vprašanje: ali si Kremelj sploh želi dialoga?" se je vprašal.