"Mesto je pod popolno okupacijo Rusije, ki skuša zdaj vzpostaviti svoj red. Kolikor vem, so imenovali tudi neke vrste poveljnika," je na nacionalni televiziji dejal župan Severodonecka Oleksandr Strjuk, ki je pred tem sporočil, da so ukrajinske sile "skoraj zapustile" mesto. Pozneje je zasedbo mesta potrdilo tudi rusko obrambno ministrstvo.

Ukrajinska vojska je v petek prejela ukaz o umiku iz Severodonecka po več tednih srditih spopadov, kar je največji umik ukrajinskih sil po maju, ko je Kijev umaknil vojake iz pristanišča v Mariupolju.

Predstavnik proruskih separatističnih sil Andrej Maročko je potrdil, da so Rusi vzpostavili nadzor tudi nad kemično tovarno Azot. Po besedah Ivana Filiponenka, ki je še en predstavnik separatistov iz Donbasa, se je v tovarni nahajalo 800 civilistov, ki so bili evakuirani.

Vodja ukrajinskih obveščevalcev Kirilo Budanov je dejal, da so ukrajinske sile izvedle taktičen umik na višje ležeče, kjer bodo nadaljevale obrambne operacije.

Ukrajinski borci bodo zdaj poskušali obrambno linijo držati v bližnjem Lisičansku, proti kateremu prodirajo tudi ruske sile, potem ko so ta teden z vso silo napadle Severodoneck.

Novo napredovanje z osvojitvijo Severodonecka je Rusijo približalo prevzemu popolnega nadzora nad ukrajinsko regijo Lugansk, kar je eden od ciljev ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Po Severodonecku naj bi bil na vrsti Lisičansk, za katerega je predstavnik notranjega ministrstva proruske samooklicane Ljudske republike Lugansk Vitalij Kiselev dejal, da bo za popoln nadzor nad tem mestom potreben še teden in pol.

Rusija je po prvotnem napredovanju proti glavnemu mestu Kijev po začetku napada na Ukrajino konec februarja ta cilj po odporu ukrajinskih sil opustila in svoja prizadevanja osredinila na jug države in vzhodno regijo Donbas, ki jo sestavljata regiji Lugansk in Doneck.

Putin obljubil Lukašenku močnejše rakete

Rusija bo Belorusiji dobavila rakete, ki lahko nosijo jedrske konice, je ruski predsednik dejal beloruskemu kolegu Aleksandru Lukašenku med njunim srečanjem v Sankt Peterburgu, kjer sta predsednika zaznamovala 30. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med njunima državama.

Po Putinovih besedah bodo zahodni sosedi v prihajajočih mesecih dobavili rakete tipa Iskander-M, ki lahko med drugim nosijo tudi jedrske konice. Prav tako je Lukašenku ponudil nadgradnjo beloruskih bojnih letal Su-25, da bi ta lahko nosila jedrsko orožje.

Putin je v televizijskem prenosu srečanja dejal, da imajo ZDA v Evropi 200 kosov jedrskega orožja, večina od tega naj bi bila jedrske bombe. Ruski predsednik trdi, da je za namen rabe tega jedrskega orožja, ki se nahaja v šestih evropskih državah, v pripravljenosti 257 letal.

Rusko zunanje ministrstvo je maja izključilo možnost uporabe jedrskega orožja v Ukrajini in se pri tem sklicevalo na njihovo jedrsko doktrino, ki predvideva uporabo tovrstnega orožja le, če je ogrožen obstoj države.

V ruski jedrski doktrini obstajajo jasne smernice za uporabo jedrskega orožja, te pa niso v skladu s cilji, zastavljenimi v okviru "posebne vojaške operacije" v Ukrajini, je takrat dejal tiskovni predstavnik ministrstva Aleksej Saižev.

Pri tem je Saižev dodal, da je Rusija večkrat predlagala sporazume, ki naj bi onemogočili jedrsko vojno, in Zahod obtožil namernega zaostrovanja razmer z "izmišljeno" jedrsko grožnjo s strani Rusije.

Putin je sicer ob začetku invazije Zahod večkrat posvaril, naj se v konflikt ne vmešava in hkrati poskrbel, da so bile njegove jedrske sile v stanju povečane pripravljenosti.

Beloruski volivci so na referendumu o ustavnih reformah konec februarja odločili, da ima lahko njihova država jedrsko orožje in rusko vojsko na svojem ozemlju.

Štiri mesece vojne

Vojna v Ukrajini, ki se je začela 24. februarja, vstopa v peti mesec. Ruska vojska je izvedla napade na ukrajinska vojaška in civilna poslopja na zahodu in severu države, s topništvom in letali je napadala tudi mesti Severodoneck in Lisičansk na vzhodu.

Ukrajinska vojska je sporočila, da je Rusija v zadnjem dnevu izstrelila rakete na več ukrajinskih pokrajin, in sicer Lvov, Mikolajiv, Žitomir, Černigiv in Hmelnicki.

Okoli 5. ure zjutraj je bila regija Černigiv tarča napada z raketami, od katerih jih je 20 bilo izstreljenih iz Belorusije, je severno poveljstvo ukrajinske vojske zapisalo na Facebooku in dodalo, da je bila glavna tarča vas Desna, v kateri je bila zadeta infrastruktura.

Rakete iz Belorusije so priletele tudi v regijo Žitomir, kjer je skupno padlo 24 raket, umrl pa je en vojak, je sporočil župan mesta Žitomir Sergej Suhomlin.

Ukrajinski zračni obrambi je v regiji Hmelnicki uspelo sestreliti dve raketi, v regiji Mikolajiv na jugu Ukrajine pa obseg škode in število morebitnih žrtev še preverjajo, je dejala tiskovna predstavnica lokalne uprave.

Ukrajinske sile so prav tako danes v bližini mesta Bahmut odbile ruske napade med krajema Volodimirivka in Pokrovsk, skozi katera poteka ključna oskrbovalna pot za mesto Lisičansk.

Guverner regije Lvov na zahodu Ukrajine Maksim Kozicki je dejal, da je bilo na oporišče Javoriv blizu meje s Poljsko izstreljenih šest raket s Črnega morja. Štiri rakete naj bi zadele cilj, dva pa naj bi bili uničeni.

Tiskovni predstavnik ruskega ministrstva za obrambo Igor Konašenkov je medtem dejal, da je ruska vojska v napadu na tovarno cinka v mestu Kostjantinivka v Donbasu ubila 80 poljskih "plačancev", kot Rusija opredeljuje vse ukrajinske vojake s tujim državljanstvom, ne glede na njihov formalni status v Ukrajini.

Po njegovih besedah pa je bilo v napadu v Mikolajivu ubitih 300 ukrajinskih borcev. Ukrajina je po njegovih trditvah v zadnjih 24 urah tako izgubila 780 pripadnikov oboroženih sil.