Vadimu Šišimarinu grozi dosmrtni zapor. Foto: EPA
Vadimu Šišimarinu grozi dosmrtni zapor. Foto: EPA

Ukrajinsko tožilstvo trdi, da so Šišimarin in še štirje drugi ruski vojaki streljali na zasebno vozilo in ga ukradli, da bi pobegnili, potem ko so njihovo tankovsko enoto napadle ukrajinske sile.

Ruski vojaki so zapeljali v severovzhodno vas Čupahivka, kjer so videli neoboroženega prebivalca na kolesu, ki je govoril po telefonu, so dejali. Dodali so, da je eden od vojakov Šišimarinu ukazal, da civilista ubije, da bi mu preprečil prijavo njihovega položaja. Šišimarin je z avtomatsko puško streljal proti civilistu skozi okno avtomobila, 62-letnik pa je umrl na prizorišču.

Pogajanja o evakuaciji ukrajinskih vojakov so potekala več dni. Foto: Reuters
Pogajanja o evakuaciji ukrajinskih vojakov so potekala več dni. Foto: Reuters

Vojaku iz Irkutska v Sibiriji grozi dosmrtna zaporna kazen. Krivdo je priznal na začetku sojenja na okrožnem sodišču v Kijevu, primer pa ima veliko simbolično vrednost za Ukrajino, poroča Reuters.

Ukrajinske oblasti Rusijo obtožujejo grozodejstev in brutalnosti zoper civiliste. V Kijevu pravijo, da so identificirali več kot 10.000 morebitnih vojnih zločinov. Rusija medtem zanika napade na civiliste ali vpletenost v vojne zločine. Moskva Kijev obtožuje, da želi z uprizorjenimi dogodki zgolj očrniti ruske sile.

Po navedbah Rusije se je vdalo skoraj tisoč ukrajinskih vojakov iz Azovstala

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da se je ta teden v oblegani jeklarni Azovstal vdalo skupno 959 ukrajinskih vojakov, ki so bili tam ujeti več kot dva meseca.

"V zadnjih 24 urah se je vdalo 694 vojakov, od tega 29 ranjenih," je ministrstvo zapisalo v dnevnem poročilu o vojni v Ukrajini. Vse, ki so potrebovali zdravniško oskrbo, skupno 51, zdravijo, preostalih več kot 900 pa so odpeljali v nekdanjo zaporniško kolonijo v mestu Olenivka, je sporočilo rusko zunanje ministrstvo. Olenivka je pod nadzorom proruskih separatistov.

Ruski tožilci so dejali, da bodo vse ujete ukrajinske vojake zaslišali v okviru preiskave, ki jo Moskva opisuje kot preiskovanje zločinov ukrajinskega režima nad civilisti v Doneškem bazenu. Ukrajinske ob

Zajeti ukrajinski vojaki. Foto: EPA
Zajeti ukrajinski vojaki. Foto: EPA

lasti so medtem izrazile željo, da se čim hitreje izvede zamenjava vojnih ujetnikov v okviru dogovora o evakuaciji, sklenjenega z Rusijo ob pomoči Rdečega križa in ZN-a.

Ukrajinske oblasti delajo vse, kar je mogoče in nemogoče, da bi rešile preostale borce, ujete v jeklarni Azovstal v Mariupolju, je dejala namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hana Maljar. Povedala je, da pozna število ujetih vojakov in razume obseg reševalne operacije, a so to občutljive informacije, ki jih trenutno ne sme razkriti, dokler reševalna operacija ne bo končana.

Hkrati je ukrajinske borce opisala kot "naše junake" in poudarila, da je bila evakuacija edini način za njihovo rešitev, saj je "vojaška deblokada" preprosto nemogoča.

Vodja proruske separatistične ljudske republike Doneck Denis Pušilin pa je novinarjem v Mariupolju dejal, da je bilo na območju jeklarne okoli 2000 borcev, zdaj pa naj bi jih še "malo manj kot pol" ostalo znotraj Azovstala. Med predanimi borci po njegovih besedah ni poveljnikov bataljona Azov, ukrajinske skrajne desne ultranacionalistične vojaške skupine, ki je formalno del ukrajinskih oboroženih sil, v njej pa so številni odkrito neonacistični pripadniki.

Pogajanja na mrtvi točki

Kremelj je oblasti v Kijevu obtožil, da si ne želijo nadaljevati mirovnih pogajanj za končanje vojne v Ukrajini. Da so pogajanja prekinjena, je sicer že v torek povedal glavni ukrajinski pogajalec Mihajlo Podoljak.

"Pogovori ne napredujejo in ugotavljamo popolno pomanjkanje volje ukrajinskih pogajalcev za nadaljevanje tega procesa," je na novinarski konferenci v Moskvi povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

ZDA spet odprle veleposlaništvo v Kijevu

ZDA so danes spet odprle svoje veleposlaništvo v Kijevu, ki je bilo zaradi ruskega napada na državo pred tem tri mesece zaprto. Kot je v izjavi sporočilo ameriško zunanje ministrstvo, so sprejeli dodatne ukrepe za okrepitev varnosti svojih kolegov, ki se vračajo v ukrajinsko glavno mesto.

ZDA so svoje veleposlaništvo v Kijevu zaprle 14. februarja, 10 dni pred vdorom ruskih enot v državo. Ameriški diplomati so še naprej zagotavljali storitve iz mesta Lvov na zahodu države.

V Kijev se vračajo nekaj tednov po tistem, ko so ukrajinske sile odbile prizadevanje Rusije za zavzetje severa države in glavnega mesta, vojna pa se je osredotočila na vzhod in jug Ukrajine.

Rusija napoveduje uporabo laserskega orožja

Ruske oblasti so medtem sporočile, da bodo svoje vojaške sile v kratkem opremile z zmogljivimi laserji za sestrelitev brezpilotnih in lahkih letal. Tovrstni laserji naj bi postopoma nadomestili raketne sisteme za zračno obrambo, ki so bistveno dražji, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

"Naši fiziki so razvili močnejše laserske sisteme, ki omogočajo sežiganje različnih tarč, in jih pripravljajo za množično proizvodnjo," je po navedbah ruske tiskovne agencije Tass dejal namestnik predsednika ruske vlade Jurij Borisov.

Novo lasersko orožje naj bi imelo domet pet kilometrov. Med testiranji, ki so potekala v torek, je novemu laserskemu orožju v manj kot petih sekundah uspelo sežgati brezpilotni letalnik.

"Zdaj se počasi uvaja v oborožene sile, prvi prototipi pa so že v uporabi," je še dodal Borisov. Informacij ruskih oblasti za zdaj še ni bilo mogoče preveriti. Laser naj bi sicer postopoma nadomestil raketne sisteme za zračno obrambo, ki so bistveno dražji.

Borisov je pohvalil tudi že obstoječe rusko lasersko orožje Peresvet z dosegom 1500 kilometrov, ki sicer ne more sestreliti brezpilotnih letal, lahko pa "oslepi" in tako onesposobi sovražnikove satelitske in izvidniške sisteme, še navaja DPA.

Upokojeni ruski polkovnik nalil čistega vina rojakom

Gledalci ruske državne televizije so bili priča nenavadno iskreni analizi in napovedi upokojenega polkovnika Mihajla Hodarjonoka, da bo vojna v Ukrajini še hujša za Rusijo, ki je zaradi vojaške agresije vse bolj osamljena v svetu.

Od ruskega napada na Ukrajino ruski državni mediji, še posebej državna televizija, v svojih poročanjih in analizah vneto podpirajo odločitev predsednika Vladimirja Putina. A v ponedeljek so lahko prvič videli kritičen pogled na vojaško avanturo v zahodni sosedi, ki jo je Putin poimenoval posebna vojaška operacija.

Hodarjonok je opozarjal pred invazijo va Ukrajini, saj po njegovem mnenju to ne bi bilo v ruskem nacionalnem interesu. Foto: Posnetek zaslona
Hodarjonok je opozarjal pred invazijo va Ukrajini, saj po njegovem mnenju to ne bi bilo v ruskem nacionalnem interesu. Foto: Posnetek zaslona

"Ne bi smeli jemati informativnih pomirjeval," je dejal znani vojaški analitik Hodarjonok na državni televiziji Rossija-1 v oddaji 60 minut pri voditeljici Olgi Skabejevi, ki je znana po svojih izrazito prokremeljskih stališčih.

Čeprav je Rusija pod Putinom okrepila svoje obrambne sile, pa se je njena vojska po mnenju poznavalcev slabo odrezala v več bitkah v Ukrajini. Potem ko jim ni uspela obkolitev ukrajinske prestolnice Kijev, so se osredinili na vzhod države, kjer pa so naleteli na močan odpor ukrajinskih sil, ki so od zahodnih držav prejele za več milijard dolarjev orožja.

Rusija javno ne objavlja svojih izgub na bojiščih v Ukrajini. Foto: AP
Rusija javno ne objavlja svojih izgub na bojiščih v Ukrajini. Foto: AP

Čeprav ruske oblasti javno ne objavljajo števila mrtvih v Ukrajini, pa naj bi bilo po nekaterih podatkih ubitih že več kot 15.000 ruskih vojakov, kar je toliko kot v desetih letih sovjetske vojne v Afganistanu v 80. letih prejšnjega stoletja.

Bojevali se bodo do zadnjega

Po besedah Hodarjonoka bi lahko Ukrajina za boj proti ruskim silam mobilizirala še milijon ljudi. "Želja po obrambi domovine res obstaja v Ukrajini in nameravajo se bojevati do zadnjega," je dejal Hodarjonok, preden ga je prekinila voditeljica.

Hodarjonok, ki je tudi kolumnist časopisa gazeta.ru in diplomant elitne ruske vojaške akademije, je za največjo strateško posledico ruske invazije označil nepričakovano enotnost ZDA in evropskih zaveznic ter prošnje Finske in Švedske za pridružitev zvezi Nato.

Zahodne države so ukrajinski vojski poslale že za več milijard dolarjev orožja. Foto: Reuters
Zahodne države so ukrajinski vojski poslale že za več milijard dolarjev orožja. Foto: Reuters

"Bistveno v našem poslu je imeti občutek za vojaško-politični realizem. Če se od tega oddaljite, vas bo resničnost zgodovine tako močno udarila, da ne boste vedeli, kaj vas je doletelo," je dejal in za smešno označil morebitno namero usmeritve raket proti Finski. "Videti bo precej smešno," je bil iskren.

Opozoril je na veliko izoliranost Rusije v mednarodni skupnosti, kjer se po njegovem mnenju ne morejo zanašati na polno in brezpogojno podporo Kitajske in Indije.

Glavna pomanjkljivost našega vojaško-političnega položaja je v tem, da smo v polni geopolitični osami, in čeprav si tega ne želimo priznati, je tako rekoč ves svet proti nam in iz tega položaja se moramo izvleči," je še dodal na koncu Hodarjonok.

V Ukrajini se nadaljujejo napadi ruskih sil