"Vesela sem, da smo izbrali isto pot in da to lahko storimo skupaj," je izjavila predsednica švedske vlade, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Potem ko je Švedska tudi uradno podpisala prošnjo za vstop v Nato, je priključitev temu zavezništvu po dvodnevni razpravi s 188 glasovi za in 8 glasovi proti podprl tudi finski parlament.

Finska, ki ima 1300 kilometrov dolgo mejo z Rusijo, je bila med hladno vojno vojaško nevtralna v zameno za zagotovila Sovjetske zveze, da je ne bo napadla. Država s 5,5 milijona prebivalcev ima močno vojsko. Šteje do 280.000 pripadnikov, poleg tega ima še 600.000 rezervistov.

Njen letošnji obrambni proračun znaša 5,1 milijarde evrov, v naslednjih štirih letih naj bi, kot so sklenili aprila, za vojsko namenili še dodatni dve milijardi evrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Danes zvečer bomo podpisali prošnjo za vstop v Nato," je za finsko javno radiotelevizijo YLE povedal zunanji minister Pekka Haavisto in dodal, da bo finski veleposlanik pri Natu morda že v sredo skupaj s Švedsko predložil prošnjo za vstop v zavezništvo.

Švedska končuje eno obdobje

Švedska tako končuje več kot 200 let trajajočo vojaško neuvrščenost. Prošnjo so podpisali le dan po tem, ko je švedska premierka Magdalena Andersson sporočila, da se je njena vlada odločila za vstop v Nato.

Tudi švedski kralj Gustav XIV. je v Stockholmu dejal, da se namerava njegova država pridružiti Natu, ter poudaril, da bodo to storili hkrati in v soglasju s Finsko.

Izzivi, s katerimi se spopadata obe državi ob ruski invaziji v Ukrajini, so priložnost za soglasje in poglobljeno sodelovanje, da bomo skupaj stali še močnejši, je dejal na skupni novinarski konferenci s finskim predsednikom Saulijem Niinistöjem v Stockholmu.

"Pričakujemo, da proces vstopa v Nato ne bo trajal več kot eno leto," je v ponedeljek dejala švedska premierka in pri tem naznanila, da Švedska zapušča eno obdobje in vstopa v novo. Trenutno še ne vidi neposredne vojaške grožnje Švedski, a dodaja, da bo država ranljiva predvsem v vmesnem času, preden bo njena prošnja odobrena pri vseh trenutnih članicah Nata.

Prošnja za članstvo v Natu je namreč le prvi korak v praviloma dolgotrajnem pristopnem procesu. Švedska in Finska bosta morali opraviti pristopne pogovore na sedežu Nata v Bruslju skupaj z ekipo Natovih strokovnjakov.

Cilj pogovorov je od potencialnih članic pridobiti uradno potrditev pripravljenosti in sposobnosti, da izpolnijo politične, pravne in vojaške obveznosti.

V naslednjem koraku bosta Švedska in Finska morali Natu poslati pismo o nameri skupaj s časovnimi načrti za dokončanje vseh potrebnih reform, določenih na predhodnem pogovoru.

Nato mora Nato pripraviti pristopne protokole k washingtonski pogodbi, ki jih nato podpišejo in ratificirajo vse zaveznice. Šele ko vlade držav članic Nata ratificirajo protokole v skladu s svojimi nacionalnimi postopki, lahko generalni sekretar uradno povabi morebitne nove članice, naj pristopijo k Severnoatlantski pogodbi.

Ko te pristopijo k pogodbi v skladu s svojimi nacionalnimi postopki, pa uradno postanejo članice zveze Nato.

Sorodna novica Prezelj: Vključitvi Finske in Švedske predstavljata veliko vojaško in politično okrepitev Nata

Turčija grozi z blokado

Na poti pristopanja Švedske in Finske k Natu bo, kot kaže, največjo oviro predstavljala Turčija, oziroma njen predsednik Recep Tayyip Erdogan. Vsako prošnjo za članstvo v Natu morajo namreč soglasno odobriti vse države članice Nata, ki jih je trenutno 30, med njimi pa je tudi Turčija.

Erdogan je v preteklih dneh večkrat ponovil, da nasprotuje članstvu obeh novih kandidatk, češ da nista zavzeli jasnega stališča do terorizma. Finski in Švedski očita, da podpirata teroristične skupine, vključno z Delavsko stranko Kurdistana (PKK), ki je v Turčiji prepovedana, kot teroristično pa jo označujejo tudi ZDA in EU.

Obregnil se je tudi ob uvedbo sankcij proti Ankari. Švedska je namreč zaradi vojaške operacije Ankare v sosednji Siriji leta 2019 prekinila vso prodajo orožja Turčiji.

Finski predsednik Niinistö pa je danes pred švedskim parlamentom dejal, da je optimističen glede iskanja rešitve za to težavo. "Prepričan sem, da bo s pomočjo konstruktivnih pogovorov situacija rešena" je sporočil poslancem in poslankam sosednje države.

Oba voditelja bo v četrtek v Washingtonu sprejel tudi predsednik ZDA Joe Biden, kar bo še en izraz podpore ZDA obema državama pred načrtovano pridružitvijo zvezi Nato.

Nemčija bo okrepila vojaško sodelovanje s Švedsko in Finsko

Nemški kancler Olaf Scholz je dejal, da bo Nemčija okrepila vojaško sodelovanje s Švedsko in Finsko. "Okrepili bomo vojaško sodelovanje, zlasti na območju Baltskega morja in s skupnimi vojaškimi vajami," je Scholz dejal glede skrbi za varnost obeh kandidatk v prehodnem obdobju pred vstopom v Nato.

"Že zdaj je jasno, da naše države povezuje obveznost, da si kot članice Združenih narodov in Evropske unije zagotavljajo vso mogočo pomoč in podporo za vzajemno zaščito," je dodal nemški kancler.

Putin svari pred namestitvijo vojaške infrastrukture

Ruski predsednik Vladimir Putin je že dejal, da širitev Nata, ki vključuje Finsko in Švedsko, za Rusijo ne bo problematična, a je vseeno opozoril, da bi lahko namestitev vojaške infrastrukture v nordijski regiji sprožila oster odziv Moskve.

Švedska in Finska sta na neuradnem srečanju zunanjih ministrov v nedeljo v Berlinu dobili podporo Nata. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan pa je v ponedeljek dejal, da ne more podpreti vstopa držav, ki so uvedle sankcije proti Turčiji, in ponovil trditve, da naj bi obe potencialni članici podpirali teroristične organizacije, kot je v Turčiji prepovedana Delavska stranka Kurdistana (PKK).

Avstrija ostaja vojaško nevtralna

Avstrija se kljub vojni v Ukrajini in odločitvam Švedske in Finske o vstopu v Nato ne namerava pridružiti Severnoatlantskemu zavezništvu, je povedal avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg.

"Naš geografski položaj je popolnoma drugačen, imamo pa tudi zelo različno zgodovino in menim, da je to preprosto treba upoštevati," je ob robu ponedeljkovega srečanja zunanjih ministrov EU-ja v Bruslju dejal Schallenberg.

Hkrati je poudaril, da Avstrija ni politično nevtralna. Pri tem je vnovič obsodil rusko invazijo v Ukrajini in opozoril, da v takšni vojni ni nevtralnosti. "Zavzeli smo zelo jasno stališče, podpiramo vse sankcije in v smislu podpore delamo vse, kar lahko," je dodal.

Na vprašanje, ali je mogoče zagotoviti varnost, čeprav Avstrija ostaja zunaj Nata, je Schallenberg odgovoril, da namerava Avstrija povečati naložbe v svojo varnost, saj svet ni tako prijazen, kot bi si morda želeli, prav tako obstajajo države, ki so za uveljavitev svojih interesov pripravljene uporabiti vojaško silo.

Avstrijo k nevtralnosti zavezujeta avstrijska državna pogodba iz leta 1955 in ustava, ki prepoveduje vstop v vojaška zavezništva in ureditev tujih vojaških oporišč na avstrijskem ozemlju.