Predsednika republike in vlade sta se sešla in posvetovala o aktualnih varnostnih razmerah, povezanih z dogajanjem na rusko-ukrajinski meji. Strinjata se, da je odločitev ruskega predsednika Vladimirja Putina, da podpiše ukaz o priznanju dveh samooklicanih separatističnih regij v Ukrajini, groba kršitev mednarodnega prava in resen poseg v suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, je sporočil Pahor.

Janša je že ponoči na Twitterju obsodil rusko priznanje neodvisnosti Donecka in Luganska in se zavzel, da EU Ukrajini ponudi perspektivo polnopravnega članstva.

"Rusko priznanje dveh separatističnih ozemelj v Ukrajini je očitno kršenje mednarodnega prava ter dogovorov iz Budimpešte in Minska. Slovenija obsoja to nezakonito dejanje. EU mora Ukrajini ponuditi perspektivo polnopravnega članstva," je ponoči zapisal Janša.

Pozneje je opravil konferenčni klic z ministri za obrambo, zunanje zadeve in gospodarstvo Matejem Toninom, Anžetom Logarjem in Zdravkom Počivalškom, na tem so se dogovorili, da je Slovenija pripravljena podpreti članstvo Ukrajine v EU-ju.

Da Slovenija ostro obsoja odločitev ruskega predsednika Vladimirja Putina, je na Twitterju zapisalo tudi zunanje ministrstvo. "Ti sovražni ukrepi predstavljajo očitno kršitev mednarodnega prava in zavez iz dogovorov iz Minska, ne bodo ostali brez posledic," so sporočili. Ponovili so, da Slovenija neomajno podpira neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine v okviru mednarodno priznanih meja. Na zunanjem ministrstvu so izrekli tudi podporo ukrajinskemu vodstvu ob tej "agresiji, v celoti in enostransko sproženi z ruske strani".

Slovenija skupaj z evropskimi partnerji ostro obsoja nezakonita dejanja, ki spodkopavajo mednarodni pravni red, in poudarja pomembnost enotnega nastopa EU-ja, so še sporočili z zunanjega ministrstva. Aktivnosti Slovenije glede ruskega priznanja neodvisnosti Donecka in Luganska se usklajujejo na ravni EU-ja, zunanji ministri bodo popoldne odločali o odzivu na nezakonita in agresivna dejanja Ruske federacije. Kot so dodali, na ravni EU-ja usklajujejo tudi diplomatsko prisotnost in krizno odzivanje na terenu v Ukrajini.

MZZ slovenskim državljanom še naprej odsvetuje potovanja v Ukrajino, tistim, ki so začasno v Ukrajini, pa svetujejo, da poskrbijo za varno vrnitev v domovino. Odsvetuje tudi vsa potovanja na začasno okupirana območja avtonomne republike Krim in Sevastopola ter določena območja regij Doneck in Lugansk, so sporočili.

"Slovenija je pripravljena podpreti članstvo Ukrajine v EU-ju in okrepiti prisotnost Slovenske vojske v vzhodnih članicah zveze Nato," so zapisali na obrambnem ministrstvu.

Tonin za CNN: Putin Zahoda ni ujel na levi nogi

Tonin je v pogovoru za ameriško televizijo CNN poudaril pomen enotnosti zahodnih zaveznikov in obenem opozoril, da se lahko v trenutku, ko so vse oči uprte v Ukrajino, kaj slabega zgodi tudi na Zahodnem Balkanu, predvsem v Bosni in Hercegovini.

Na vprašanje, ali je to, kar se dogaja v Ukrajini, grožnja Sloveniji, je Tonin odgovoril, da gre za odločilne trenutke, ko je treba jasno storiti to, o čemer zahodni zavezniki govorijo.

"Predsednik Putin je šel v Ukrajino misleč, da ne bomo storili tega, kar govorimo, zato morajo biti sankcije ostre. Če bomo enotni, kar je naše najmočnejše sredstvo, potem ne vidim nevarnosti za Slovenijo," je dejal. Rusko početje je označil za jasno kršitev mednarodnopravnih norm in potrdil, da gre za rusko invazijo.

Priznal je, da bodo sankcije boleče ne le za Rusijo, ampak zaradi povišanja cen plina tudi za EU. "Kot sem rekel, sankcije morajo biti ostre in se osredotočiti na rusko vodstvo, še posebej na podjetja in finančne tokove," je dejal in dodal, da lahko Rusija povzroči tudi težave na Zahodnem Balkanu.

"Del ruskega scenarija je, da odvračajo pozornost, in bojim se, da se bo zgodilo kaj slabega na Zahodnem Balkanu, kjer Putinov prijatelj Dodik sprejema čudne poteze," je dejal Tonin, pri čemer je mislil na vodjo bosanskih Srbov Milorada Dodika.

Tonin je omenil tudi, da se ponavlja ruski scenarij iz Gruzije in Krima, in zavrnil namig, da je Putin ujel Zahod na levi nogi. "Na ravni Nata in EU-ja smo imeli veliko ministrskih srečanj in pokazali enotnost, kar je naše najmočnejše sredstvo. Če je želel razdeliti EU, je bila to slaba poteza. Če želi manj Natovih enot na svojih mejah, je bila to slaba poteza, ker to pomeni več Natovih enot na vzhodnem krilu Nata," je dejal.

Na vprašanje, ali bi bilo zdaj treba sprejeti Ukrajino v zvezo Nato, je Tonin odgovoril, da je Slovenija že vložila predlog, da se Ukrajino sprejme v EU. "Ukrajina zdaj potrebuje jasno znamenje upanja in Slovenija je predstavila pobudo, da se jo sprejme v EU po hitrem postopku. Pokazati jim moramo, da so del Evrope," je dejal Tonin, članstva v zvezi Nato pa ni omenjal.

Logar: Zdaj je pred nami samo še nabor slabih možnosti

S tem, ko je Putin priznal separatistični republiki, je Rusija kršila mednarodno pravo in mednarodna načela, je v izjavi ob robu izrednega zasedanja zunanjih ministrov EU-ja dejal zunanji minister Anže Logar. "Pred nami je samo še nabor slabih možnosti," je ob tem dejal.

Unija je "skupaj s partnerji v diplomatski ofenzivi želela preprečiti, da pride do te situacije, vendar mora žal glede na razvoj dogodkov sprejeti nadaljnje ukrepe".

Poudaril je, da bo Slovenija "zagovarjala zelo striktno vlogo pri tem sankcijskem režimu z namenom odvračanja od nadaljnje destabilizacije razmer in vrnitve na prejšnje stanje".

Slovenska diplomacija in ministrstvo za zunanje zadeve imata tudi pripravljen načrt za varnost diplomatk in diplomatov v svoji mreži diplomatsko-konzularnih predstavništev, in če bodo okoliščine to zahtevale, bomo ta proces sprožili, je še navedel.

Med razpravo na zasedanju je vodja slovenske diplomacije tudi poudaril, da je treba Ukrajini dati jasno evropsko perspektivo, so sporočili z MZZ-ja.

Zorčič: Konflikt razrešiti čim prej in po mirni poti

Tudi predsednik državnega zbora Igor Zorčič je rusko priznanje separatističnih ozemelj v Ukrajini označil za škodljive enostranske poteze Rusije, ki predstavljajo kršitev mednarodnega prava. Kot je še poudaril, morajo vse strani vložiti maksimalen napor, da se konflikt razreši čim prej in po mirni poti.

Po Zorčičevih besedah je namreč cilj, da ne pride do kakršnega koli oboroženega konflikta. Kot je poudaril, v takšnih situacijah "najkrajšo potegnejo ljudje, ki nimajo nič s tem, kar se pravzaprav dogaja".

Sam tako pričakuje, da bo Evropska unija, ob dejstvu, da se vse skupaj dogaja na njenem pragu, stopila skupaj in poiskala skupen zunanjepolitični jezik. O tem, kakšna je pri tem vloga Slovenije, je Zorčič dejal, da se v Sloveniji velikokrat precenjujemo, ko gre za reševanje zadev, ki se dogajajo v tujini in na tujih kriznih območjih. Kljub temu je Slovenija enakopravna članica EU-ja, zato meni, da lahko že s tem, da izpostavlja to, kar se kaže kot enotni jezik EU-ja, doseže to, da se članice poenotijo in tako dosežejo skupni interes, to je mir.

Na obisk Ukrajine, ki ga je napovedal premier Janez Janša, je dejal le, da je treba vsak napor, ki gre v smer iskanja miru in kompromisov, pozdraviti. Hkrati se je Zorčič odzval tudi na besede obrambnega ministra Tonina, da je Slovenija pripravljena podpreti članstvo Ukrajine v EU-ju. Kot je dejal Zorčič, mora biti Slovenija privržena širitvi EU-ja, a je hkrati spomnil, da na članstvo v EU-ja trenutno že čaka več držav, med drugim države Zahodnega Balkana.

Obsodbe in pozivi k mirni rešitvi prihajajo tudi iz parlamentarnih strank

Predsednica odbora DZ-ja za zunanjo politiko (OZP) Monika Gregorčič iz stranke Konkretno je v odzivu rusko priznanje ukrajinskih separatističnih republik označila za vrhunec napetosti večmesečnih eskalacij na tem območju vzhodne Evrope. Po njenih besedah to predstavlja "eklatantno kršitev mednarodnega prava, med drugim tudi Ustanovne listine Združenih narodov, in ogroža multilateralizem, svetovno ureditev, ki je garant miru po drugi svetovni vojni". Kot meni, so zato primerjave z obdobjem in dogajanji pred drugo svetovno vojno "še kako na mestu".

Gregorčič meni tudi, da je bolj kot kdaj koli prej potreben enoten, usklajen, hiter in učinkovit odziv demokratičnega sveta, zveze Nato in EU-ja. Sprejete sankcije pa bi morale biti učinkovitejše v primerjavi s tistimi iz leta 2014, od tega bodo namreč odvisni tudi odzivnost in hitrost nadaljnjih korakov ruskega predsednika Vladimirja Putina, poudarja. "To je priložnost, da se zaveznice Nata in članice EU-ja v enotnosti še bolj povežejo, da pokažejo svojo moč na tem področju," je prepričana Gregorčič.

Sorodna novica Šabič: "Že samo dejstvo, da je prišlo do priznanja, kaže na poraz diplomacije"

Hkrati meni, da se s tem Ukrajini izrazi tako moralna podpora, Rusija pa ob tem počasi ostaja postopoma osamljena, saj je ob dogajanju z Ukrajino v Varnostnem svetu ZN-a ni podprla niti Kitajska. "Sankcije in potem tudi ekonomska pomoč Ukrajini je zdaj prva rešilna bilka in prvi korak k mogoči deeskalaciji," še meni Gregorčič. Prepričana je tudi, da se je Slovenija v danem primeru postavila na pravo stran, podpira in zasleduje enoten odziv, saj je del demokratičnega sveta, članica Nata in EU-ja, zato ji je še kako v interesu delujoč multilateralizem, ki "nam na dolgi rok omogoča tako mir kot obstoj nacionalne države".

Sicer pa so se na rusko priznanje ukrajinskih separatističnih republik odzvale tudi parlamentarne stranke. V strankah LMŠ, SD, DeSUS in poslanski skupini nepovezanih poslancev so izrazili nasprotovanje in zaskrbljenost nad kršenjem teritorialne suverenosti držav in mednarodnega prava. Ob tem pa so se zavzeli tudi, da si Slovenija skupaj z zavezniki v EU-ju in mednarodnih organizacijah prizadeva za mirno rešitev krize z diplomacijo.

Po mnenju vodje poslancev Levice Mateja T. Vatovca pa dan položaj kaže na to, kakšno vlogo bi morala zavzemati Slovenija. Meni tudi, da prizadevanja po čezmernem in nesmiselnem oboroževanju za sodelovanje v Natovih misijah v tujini kaže na to, da so to platforme, ki bodo Slovenijo lahko dolgoročno ogrozile. Ob tem je še poudaril, da gre za jasen spopad med dvema velesilama, Nata in Rusije, zaradi dobrin.

Za prvaka SNS-a Zmaga Jelinčiča Plemenitega pa je bilo rusko priznanje Donecka in Luganskega pričakovano. Po njegovem mnenju krivda leži na EU-ju, ki je s tem, ko je kot samostojno priznala Kosovo in Metohijo, odprla pandorino skrinjico. Prepričan je tudi, da se Slovenija napačno odziva in da nikakor ne sme podpreti članstva Ukrajine v EU-ju, saj bi to bil "strel v koleno in možnost še hitrejšega razpada EU-ja".

Poslanec največje koalicijske stranke SDS Branko Grims je v odzivu ocenil, da bi dogajanje v Ukrajini moralo vse strezniti. "Dejstvo je, da se na področju zunanje politike brezobzirno uveljavljajo interesi mednarodne skupnosti in zato je še toliko pomembneje, kako ravnamo na področju obrambe, to ne more biti predmet nekih preračunavanj ali demagogije," je prepričan Grims.

Meni tudi, da ima mednarodna skupnost trenutno omejene možnosti ukrepanja. "Verjetno bodo izrečene sankcije, ki so že napovedane, veliko vprašanje je, koliko bodo te sankcije učinkovite," je pojasnil Grims. Kot je še dodal, še vedno upajo, da se situacija razreši na razumen in miren način. "Vedno je čas za razum in vedno je čas za racionalno ukrepanje," je še poudaril.

V LMŠ-ju, SD-ju, SAB-u, DeSUS-u in poslanski skupini nepovezanih poslancev so izrazili nasprotovanje in zaskrbljenost nad kršenjem teritorialne suverenosti držav in mednarodnega prava. Ob tem pa so se zavzeli tudi, da si Slovenija skupaj z zavezniki v EU-ju in mednarodnih organizacijah prizadeva za mirno rešitev krize z diplomacijo.

Evropski poslanci rusko potezo označujejo za nezakonito in nesprejemljivo

Poteze ruskega predsednika je že obsodil tudi del slovenskih evroposlancev. "Žal se je zgodilo to, česar smo se številni bali. Gre za kršitev mednarodnih pogodb (ruskega predsednika Vladimirja) Putina in veliko grožnjo svetovnemu miru, zato obsojam rusko agresijo. Kršitev suverenosti ukrajinskega ozemlja bo žal porušila krhek mir, ki je vladal v Ukrajini zadnja leta," je na Twitterju zapisal Franc Bogovič (EPP/SLS), pri čemer je delil tvit premierja Janše.

Sorodna novica Bruselj bo zaradi priznanja separatističnih regij uvedel sankcije proti "vsem vpletenim"

Za Ljudmilo Novak (EPP/NSi) je napovedana kršitev ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine povsem nesprejemljiva. "V Evropskem parlamentu enotno in odločno zavračamo vsakršne poskuse oslabitve ali spodkopavanja varnostnih načel v Evropi," je tvitnila.

Poslanka Romana Tomc (EPP/SDS) pa je zapisala, da bo odgovor na dogajanje v Ukrajini pokazal, "ali je EU zmožen kaj več od sprejemanja praznih resolucij in podeljevanja nagrad ruskim oporečnikom. Čas se izteka."

Njen strankarski kolega Milan Zver je poudaril, da Rusija grobo krši mednarodno pravo in ozemeljsko celovitost Ukrajine. "EU mora nastopiti enotno in hitro z ostrimi in ciljnimi sankcijami proti Rusiji," je zapisal v odzivu.

Po mnenju Milana Brgleza (S & D/SD) je "položaj preveč resen, da bi kazali s prstom, kaj šele z orožjem". Edini mogoč odgovor za EU je, da ukrepa na odločen način s ciljem umiritve razmer in znova potrdi načela Helsinške sklepne listine. Njegova strankarska kolegica Tanja Fajon je opozorila, da odločitev Rusije pomeni "kršitev ozemeljske celovitosti Ukrajine, predstavlja grobo kršitev mednarodnega prava in sporazumov iz Minska". Izrazila je pričakovanje, da bo Slovenija pristopila k enotnemu odzivu EU-ja na ravnanje Rusije, obenem pa opozorila na možnost gospodarskih posledic, ki jih lahko ima situacija na slovensko gospodarstvo. "Tu moramo biti pripravljeni. Rusija za zdaj ne grozi z ustavitvijo dobave zemeljskega plina ali drugih surovin, vendar pa je to lahko le vprašanje časa," je opozorila.

Klemen Grošelj in Irena Joveva (Renew/LMŠ) sta v skupnem odzivu izrazila pričakovanje, da bo EU sprejel "ustrezen in kredibilen nabor skupnih ukrepov zoper Rusijo, vključno s sankcijami". Upata sicer, da še niso izčrpana vsa diplomatska sredstva. "Pozivava vse institucije EU-ja kot tudi EU kot celoto k enotnosti in pripravi na dolgotrajno reševanje te največje varnostne krize v Evropi po koncu druge svetovne vojne, ki bo vplivala na nas vse," sta zapisala.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v ponedeljek zvečer proruski separatistični samooklicani republiki Lugansk in Doneck na vzhodu Ukrajine priznal kot neodvisni ljudski republiki. Po televizijskem nagovoru o razmerah na jugovzhodu Ukrajine je podpisal odlok o njunem priznanju. Odredil je napotitev vojske "za zagotovitev miru" in ruskemu zunanjemu ministrstvu naložil vzpostavitev diplomatskih odnosov z obema "republikama", ki sta mednarodnopravno del Ukrajine.