Kremelj je sporočil, da je bil poziv za priznanje neodvisnosti vložen "v povezavi z vojaško agresijo ukrajinskih oblasti in množičnim obstreljevanjem ozemlja Donbasa, ki vodi v trpljenje civilnega prebivalstva".

"Verjamem, da je treba sprejeti odločitev, ki bi jo bilo treba sprejeti že zdavnaj, in nemudoma priznati neodvisnost in suverenost ljudskih republik Doneck in Lugansk," je dejal Putin, ki je z voditeljema obeh separatistični regij v Kremlju nato podpisal sporazuma o medsebojni pomoči.

Putin je v televizijskem nagovoru Ukrajino pozval, naj takoj konča sovražnosti v Donbasu, sicer bo vsa odgovornost za prelivanje krvi v celoti na njeni strani. "Pozivamo tiste, ki so prevzeli in še vedno držijo oblast v Kijevu, naj takoj končajo vojaške operacije," je poudaril. "V nasprotnem primeru bo vsa odgovornost za morebitno nadaljnje prelivanje krvi v celoti na ukrajinskem vladajočem režimu."

Sorodna novica Igra imperijev: grožnja Rusije kot krinka apetitov ZDA v Ukrajini?

Putin je priznal neodvisnost dveh republik kljub opozorilom Zahoda, da bi ta poteza lahko vodila v stroge sankcije.

Putin je v dolgem govoru, ki ga je prenašala ruska državna televizija, temeljito razdelal stanje v Ukrajini po padcu Sovjetske zveze in pri tem dejal, da je bila Rusija ob razpadu SZ-ja "oropana". Navrgel je tudi, zakaj po njegovem mnenju Ukrajina ni zares država, pri čemer je omenil zvišanje cen vode in osnovnih življenjskih stroškov, porast nezaposlenosti, revščine in korupcije. "Je to ta evropska civilizacija, s katero so vas ukanili?" je retorično vprašal Ukrajince.

Kot je dejal, je bil eden njegovih ciljev vedno ustaviti Ukrajino pred vstopom v Nato. Kot je dejal, so ZDA in Nato Ukrajino spremenili v "gledališče vojne”. V primeru širjenja Nata, kar je po mnenju Putina neizogibno, bi se močno povečala možnost "nenadnega napada na Rusijo".

Okrcal je tudi ukrajinske oblasti, dogodke iz leta 2014, v katerem so protestniki strmoglavili takratno ukrajinsko vlado, pa označil za "puč", pri čemer, da je bila Ukrajina "nadzorovana od zunaj".

Po podpisu priznanja obeh republik je naročil obrambnemu ministrstvu, naj na njuno ozemlje pošlje "vojsko za ohranjanje miru", zunanjemu pa, naj nemudoma vzpostavi diplomatske odnose z republikama.

Ostri odzivi Zahoda: "Zlovešče in temačno znamenje"

Francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Olaf Scholz, s katerim se je Putin pogovarjal po telefonu neposredno pred govorom in ju vnaprej obvestil o nameri o priznanju, sta izrazila razočaranje nad novico. Ob tem je francoski predsednik pozval k izrednemu zasedanju varnostnega sveta, na katerem bi obravnavali razvoj ukrajinsko-ruske krize.

Na Putinovo napoved so se nemudoma kritično odzvali tudi številni drugi zahodni voditelji. Britanski premier Boris Johnson je dejal, da bi bilo priznanje separatističnih republik "grobo kršenje mednarodnega prava". "Gre za grobo kršitev suverenosti in celovitosti Ukrajine. To je popolnoma v nasprotju dogovoru iz Minska in po mojem zelo zlovešče in temačno znamenje," je dejal.

Kar nekaj špekulacij se je pojavljalo v zadnjih dneh, da bi Velika Britanija in ZDA lahko oborožile ukrajinske borce v boju proti Rusiji. Johnson pravi, da je le malo držav poslalo Ukrajini toliko orožja kot Velika Britanija. Ob tem je dodal, da bo Velika Britanija "razmislila, kaj še lahko stori za podporo Ukrajine v teh zelo temnih in težkih časih".

Ostro se je odzval tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg: "Obsojam odločitev Rusije, da prizna samooklicani Ljudski republiki Doneck in Lugansk. To še dodatno spodkopava ukrajinsko suverenost in ozemeljsko celovitost ter načenja prizadevanja za rešitev konflikta in krši sporazum iz Minska, ki ga je podpisala tudi Rusija."

Ob tem je ponovno obtožil Rusijo, da išče vsakršen izgovor za invazijo na Ukrajino.

Še ostrejša je bila Bela hiša, ki je že napovedala nove sankcije. Tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki je dejala, da bo predsednik Joe Biden izdal izvršni odlok, s katerim bo “prepovedal vsakršne nove naložbe, trgovanje in financiranje Američanov v tako imenovanih Ljudskih republikah Lugansk in Doneck".

Odlok bo tudi omogočal uvedbo sankcij proti “vsaki osebi, ki bi se odločila delovati v teh dveh ukrajinskih regijah". “Kmalu bomo naznanili tudi dodatne ukrepe, povezane z današnjo grobo kršitvijo mednarodnih zavez Rusije," je dejala. “Da smo jasni: ti ukrepi so in bodo ločeni od naglih in hudih gospodarskih ukrepov, ki jih pripravljamo v sodelovanju z zavezniki in partnerji v primeru, da Rusija napade Ukrajino. Še naprej smo v nenehnem stiku z zavezniki in partnerji, vključno z Ukrajino, glede nadaljnjih korakov stopnjevanja napetosti Rusije na meji z Ukrajino."

Poziv vodij k neodvisnosti

Do Putinove odločitve prihaja po tem, ko sta voditelja samooklicanih Ljudskih republik Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine predsednika pozvala, naj prizna neodvisnost obeh ukrajinskih ozemelj, ki ju nadzorujejo ruski separatisti. "Prosim vas, da priznate suverenost in neodvisnost Ljudske republike Lugansk," je sporočil vodja separatistov v Lugansku Leonid Pašečnik.

Podobno je storil tudi vodja separatistov v Donecku Denis Pušilin: "V imenu vseh ljudi Ljudske republike Doneck vas prosimo, da priznate Ljudsko republiko Doneck kot neodvisno, demokratično pravno in socialno državo," je dejal Pušilin. Kot je dodal, bi ta poteza morda "preprečila žrtve med civilisti", ter obtožil Ukrajino, da načrtuje napad, kar je Kijev sicer odločno zanikal.

Sorodna novica Bruselj bo zaradi priznanja separatističnih regij uvedel sankcije proti "vsem vpletenim"

Putin je že pred sejo sveta za državno varnost sporočil, da o priznanju neodvisnosti Donecka in Luganska razmišlja. "Naš cilj je prisluhniti našim kolegom in določiti naše nadaljnje korake v tej smeri, pri čemer upoštevamo tako pozive voditeljev Ljudske republike Doneck in Ljudske republike Lugansk k priznanju njihove neodvisnosti," je dejal Putin.

K priznanju neodvisnosti Donecka in Luganska je prejšnji teden Putina pozvala ruska duma. Na poziv so se odzvali tako v EU-ju kot Natu. "To priznanje bi bilo očitna kršitev sporazumov iz Minska," je dejal visoki predstavnik EU-ja za zunanjo politiko Josep Borrell, medtem ko je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg posvaril pred kakršnimi koli potezami za priznanje odcepljenih ozemelj, češ da bi bila to "ponovna očitna kršitev ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine".

Moratorij na ukrajinsko članstvo v Natu ne bi pomenil rešitve napetosti

Putin je medtem na zasedanju ruskega sveta za državno varnost tudi dejal, da moratorij na ukrajinsko članstvo v Natu ne bi pomenil rešitve za napetosti med Rusijo in Zahodom, ki vladajo zaradi ukrajinske krize.

"To ni moratorij za nas, ampak bi bil to moratorij zanje," je povedal Putin. Poudaril je, da po mnenju Zahoda Ukrajina še ni pripravljena za članstvo v zavezništvu. "To ne bi bil znak popuščanja nam," je glede moratorija še povedal ruski predsednik.

Moratorij bi pomenil, da bi se Rusija in Nato zavezala, da bi ukrajinska prizadevanja za članstvo v zavezništvu preložili za več let ali nedoločeno časovno obdobje.

Moskva želi preprečiti vstop svoje sosede v zavezništvo ter od Nata in ZDA zahteva pisna zagotovila, da se to ne bo zgodilo. Zahod to zavrača. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski medtem tudi zaradi grožnje ruske invazije na Ukrajino zahteva jasen časovni okvir pridružitve svoje države Natu.

Ukrajina je sicer danes zaradi grožnje ruske invazije zahtevala takojšen sklic seje Varnostnega sveta Združenih narodov. Pri tem se oblasti v Kijevu sklicujejo na varnostna zagotovila, ki jih je Ukrajina prejela v zameno za odpoved jedrskemu orožju leta 1994.

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je pozval VS ZN, naj "takoj" začne razpravo o grožnji, ki jo Rusija predstavlja Ukrajini. "Na pobudo predsednika Zelenskega sem od držav članic Varnostnega sveta ZN uradno zahteval, naj nemudoma opravijo posvetovanja v skladu s 6. členom budimpeškega memoranduma," je tvitnil Kuleba. Varnostni svet mora obravnavati "praktične korake za zagotavljanje varnosti Ukrajine", je zapisal.

Biden "načeloma" privolil v srečanje s Putinom

Medtem pa je po posredovanju Francije ameriški predsednik Joe Biden načeloma privolil v srečanje z ruskim predsednikom Putinom pod pogojem, da Rusija vmes ne napade Ukrajine, so sporočili iz Bele hiše. Srečanje bi tako lahko ublažilo najhujše grožnje varnosti v Evropi v zadnjih desetletjih. Ameriški obveščevalci pravijo, da je Rusija pripravljena na začetek vojaške operacije, kar Moskva zanika.

Predlog o sestanku ameriškega in ruskega predsednika je sporočila Francija, potem ko se je predsednik Emmanuel Macron v nedeljo dvakrat slišal s Putinom, skupno sta govorila skoraj tri ure. Kot navaja BBC, je drugi klic potekal v zgodnjih urah po moskovskem času, potem pa je sledil 15-minutni pogovor Macrona z Bidnom.

Podrobnosti morebitnega srečanja Putin – Biden bodo uskladili med sestankom ameriškega državnega sekretarja Antonyja Blinkna in ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, ki bo v četrtek v Ženevi.

V sporočilu za javnost, v katerem je Bela hiša potrdila srečanje, so prav tako zapisali, da se zdi, da Rusija "nadaljuje priprave za obsežen napad na Ukrajino, ki se bo zgodil v kratkem". Če se bo to zgodilo, bodo sledile hitre in resne posledice, so še zapisali. Iz Kremlja so danes sporočili, da ni še konkretnih načrtov glede srečanja, a da bi se lahko za klic ali srečanje dogovorili v vsakem trenutku.

Bidnova administracija meni, da je Rusija na meji z Ukrajino nakopičila do 190.000 vojakov, med njimi so tudi separatisti iz Donecka in Luganska na vzhodu Ukrajine. Satelitski posnetki Maxarja naj bi po ameriških navedbah pokazali, da je ob meji, natančneje v gozdovih in na poljih, ki so od meje oddaljeni od 15 do 30 kilometrov, razporejenih še več ruskih enot kot pred dnevi.

Ruska vojska naj bi streljala na ukrajinske vojake

Medtem so iz ruskih oboroženih sil sporočili, da so njihovi vojaki streljali na "ukrajinsko sabotažno-izvidniško skupino", ki je skušala prečkati mejo z Rusijo. Pri tem so ruske sile ubile pet ukrajinskih vojakov in uničile njihova vozila. “Enota Južnega vojaškega okrožja je z obmejnim nadzorom ruskih varnostnih sil preprečila sabotažno-izvidniški skupini vstop na rusko ozemlje z ukrajinskega," je sporočilo rusko poveljstvo.

Z ministrstva so ob tem dodali, da sta med napadom bojni vozili ukrajinske vojske prečkali mejo in vdrli na rusko ozemlje, da bi domnevne saboterje rešili. Obe vozili naj bi ruska vojska uničila. Lokacije domnevnega spopada niso razkrili, poroča RT.

Proruski separatisti: V Donecku ubita rudar in pripadnik milice

Proruski separatisti na vzhodu Ukrajine pa ukrajinski vojski danes očitajo nove napade, v katerih sta bila po njihovih navedbah ubita najmanj dva človeka. V vojaškem obstreljevanju je bil na obrobju mesta Doneck ubit civilist, rudar, ki je bil na poti na delo. V ločenem granatnem napadu je bil ubit pripadnik milice, eden pa je bil huje ranjen, so sporočile sile samooklicane Ljudske republike Doneck. Poleg tega naj bi se v Donecku razstrelil "ukrajinski saboter", ki je skušal podtakniti bombo pri železniški postaji. Kot so dodali, razmere ostajajo kritične, saj ukrajinska vojska "nadaljuje poskuse zaostrovanja napetosti in širjenja panike med civilisti", poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Moskva: Ukrajinski izstrelek zadel prostore ruskega FSB-ja ob meji

Topniški izstrelek, ki je priletel z ozemlja Ukrajine, je po navedbah Moskve danes zadel in uničil manjši objekt v ruski regiji Rostov ob rusko-ukrajinski meji, ki ga uporablja ruska obveščevalna služba FSB. Ukrajinska vojska je to že zanikala in označila kot lažno novico.

Kot so za rusko tiskovno agencijo Tass potrdili pri FSB-ju, je bil topniški izstrelek neidentificiranega tipa z ozemlja Ukrajine izstreljen danes ob 9.50 po krajevnem času ter je zadel in popolnoma uničil objekt ruskih mejnih patrulj v regiji Rostov, ki je od meje oddaljen približno 150 metrov. Ranjenih pri tem ni bilo. Pri FSB-ju so objavili tudi krajši videoposnetek, na katerem je videti manjše poslopje s porušeno streho in zidovi, iz ruševin katerega se še dviga ruska zastava.

V Rusiji so sicer medtem odprli kazensko preiskavo zaradi ukrajinskih topniških granat, ki naj bi eksplodirale v regiji Rostov. Po navedbah ruskega preiskovalnega odbora imajo dokaze, da so neznane osebe v Ukrajini to soboto ob 5. uri zjutraj z raketometom na ozemlje Rusije izstrelile najmanj dva izstrelka, ki pa k sreči nista zadela naseljenih območij. Podobno kot trditve o sobotnem napadu je ukrajinska vojska danes že zavrnila tudi najnovejše očitke o napadu na objekt FSB-ja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Ne moremo jim preprečiti širjenja lažnih novic, vedno pa poudarjamo, da ne streljamo na civilno infrastrukturo ali na neko ozemlje v regiji Rostov ali kaj takega," je novinarjem povedal tiskovni predstavnik vojske Pavlo Kovalčuk.

Biden je v nedeljo sklical sejo sveta za nacionalno varnost, na kateri so razpravljali o ukrajinski krizi, vendar Bela hiša ni sporočila podrobnosti. Predstavniki vlade pa so po ameriških televizijah vztrajali, da je Rusija že sprejela odločitev za napad na Ukrajino. Biden bi moral po prvotnem načrtu v nedeljo domov v Wilmington, kjer bi preživel tudi današnji nacionalni praznik dan predsednika. Vendar so pot v nedeljo popoldne preklicali, Biden pa je ostal v Beli hiši, kjer je med drugim opravil telefonski pogovor s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom.

Putin se je po navedbah francoskega predsedstva strinjal s tem, da je treba okrepiti prizadevanja za diplomatsko rešitev. Francija je potrdila, da sta se ukrajinski in ruski predsednik strinjala, da se pogovori nadaljujejo v okviru normandijske četverice, v kateri sta še Francija in Nemčija.

Lufthansa in Swissair prekinjata povezavo s Kijevom

Zaradi napetih razmer sta letalski družbi Lufthansa in Swiss Air z današnjim dnem začasno prekinili polete v Kijev, Lufthansa je dejala, da bo prekinila tudi polete v Odeso, ključno pristanišče v Črnem morju. "Varnost naših potnikov in članov posadke je vedno naša glavna prioriteta," so sporočili iz nemške letalske družbe. Povezava s Kijevom naj bi bila prekinjena do konca februarja. Kot smo že poročali, je prejšnji teden polete v Kijev že ustavila nizozemska družba KLM.

Ob morebitnem spopadu med Rusijo in Ukrajino lahko pričakujemo množičen odhod Ukrajincev v sosednjo Poljsko. Kot poroča Deutsche Welle, se poljske oblasti pripravljajo na vse mogoče scenarije. V mestu Przemysl, ki leži le 10 kilometrov od meje z Ukrajino, je te dni mirno, v primeru spopada pa bi se vanj najverjetneje zatekli številni Ukrajinci. Župan Wojciech Bakun ne pričakuje, da se bo uresničila napoved o vojni. "Upam, da se ne bo zgodilo nič slabega, mislim, da Rusijo bolj zanima ustrahovanje drugih kot pa dejanski napad," je dejal Bakun.