Leta 2016 so samske Švedinje z ustavo dobile enake pravice dostopa do državnih programov za zdravljenje neplodnosti kot pari, vključno z umetno oploditvijo.

A, kot poroča BBC, so čakalne vrste predolge, ponekod po državi celo tako dolge, da uvrščajo na sezname le ženske do dopolnjenega 37. leta starosti.

Malin Östensson bo letos dopolnila 37 let in ima leto dni starega sina Kirana, plod umetne oploditve. "Pred petimi leti, po razpadu zveze, sem dobila potrebo po otroku in zdelo se mi je, da je najbolje, da to storim sama. Švedski sistem je res dober za samske mame, tako zaradi subvencij kot tudi zaradi dolgega materinskega dopusta in cenovno ugodnega varstva," razlaga.

A čeprav imajo na Švedskem samske ženske pravico do umetne oploditve od leta 2016, je morala Malin čakati kar tri leta. "Na papirju je bilo vse skupaj videti krasno, v praksi pa ne ravno tako, kot upaš," pravi.

Hudo pomanjkanje darovalcev sperme

Samske ženske morajo zaradi pomanjkanja sperme (več kot 50 odstotkov pacientov potrebuje spermo darovalca) čakati dlje kot pari – a posledice čutijo oboji. Na zahodu Švedske so vrste tako dolge, da se lahko za umetno oploditev prijavijo zgolj ženske, mlajše od 37 let, ne glede na status.

Ann Thurin-Kjellberg iz UKC Sahlgrenska pravi, da del težav leži v tem, da se ob spremembi zakonodaje nihče ni spomnil, da bi bilo treba nameniti več denarja klinikam za zdravljenje neplodnosti, da bi tako lahko najeli več osebja.

Švedska vlada pravi, da so dopolnili regionalne proračune, postopek za zdravljenje neplodnosti pa je prestalo že več kot 1600 samskih žensk. "Seveda je frustrirajoče, hkrati pa čakalne vrste tudi potrjujejo, da gre za priljubljeno reformo in da je bilo prav, da smo jo sprejeli," pravi Annila Strndhäll, nekdanja švedska ministrica za socialne zadeve, ki je bila leta 2016 pristojna za sprejetje zakonodaje.

Vsi se strinjajo: Vrste so predolge

In tudi na zahodu Švedske si tamkajšnje oblasti prizadevajo izboljšati stanje. "Vrste za umetno oploditev za samske so v moji regiji predolge," se strinja predsednik regionalnega odbora za zdravje Jonas Andersson. "Skušamo povečati sredstva. Z javnim financiranjem skušamo vplesti več zasebnih ponudnikov, da bi skrajšali vrste. In nujno potrebujemo več darovalcev sperme."

Za številne samske ženske je državna pomoč pri umetni oploditvi edino upanje na materinstvo. Med njimi je tudi Sara Johansson, ki bo maja dopolnila 40 let, pa zaradi birokratskih ovir in pandemije še kar čaka na svoj postopek. Na vrsto bo prišla šele zdaj. "Zelo je stresno, ker sem res mislila, da počnem vse pravočasno. Nihče mi ni povedal, da bo trajalo tako dolgo. A tiste, ki so že prišle na vrsto in jim je uspelo zanositi, pravijo, da se na koncu vse izplača."