Zadnjo besedo ima zdaj spodnji dom parlamenta, kjer pa tudi ni več jasno, ali bodo zakon sprejeli ali ne, saj je prišlo do razkola znotraj vladajoče stranke. Poljaki bi morali v nedeljo izbirati novega predsednika, vendar državljani še ne vedo, ali bodo volitve v nedeljo potekale in v kakšni obliki. Krivdo za zmešnjavo koalicijska in opozicijska stran pripisujeta druga drugi.

V PiS-u razkol, kdaj naj bi volitve potekale

Glede na predlog vladnega PiS-a bi novega predsednika sredi omejitvenih ukrepov za zajezitev epidemije novega koronavirusa volili po pošti, a je večinsko opozicijski senat to zdaj zavrnil. Proti je glasovalo 50 senatorjev, 35 jih je bilo za, eden pa se je vzdržal. Predlog za glasovanje po pošti, ki ga je sicer PiS pred dvema letoma odpravil, ker je preveč občutljiv za poneverbe, mora zdaj vnovič v spodnji dom parlamenta, kjer bo potrebna večina vseh poslancev. A medtem je prišlo do razkola v PiS-u glede tega, kdaj naj bi volitve potekale.

Nekateri namreč pozivajo k temu, da se predsedniku Andrzeju Dudi podaljša predsedniški mandat do takrat, ko bodo lahko zagotovili varne volitve po umiritvi razmer zaradi koronavirusa. Kdaj bi to lahko bilo, ni znano. Tudi če bi spodnji dom sprejel zakon o glasovanju po pošti, ni zelo verjetno, da bi lahko Poljaki svoj glas po pošti oddali to nedeljo. O tem so med drugim podvomili tudi v vladi in volilni komisiji, ki je v torek zvečer tudi uradno objavila, da izvedba predsedniških volitev 10. maja zaradi pravnih in organizacijskih razlogov ni mogoča.

Predlog razglasitve naravne katastrofe v parlamentu nima podpore

Verjetneje je, da bodo takšno obliko volitev preložili na 17. ali 24. maj, kar bi moralo dati oblastem in predvsem poljski pošti na voljo dovolj časa za pripravo seznama volilnih upravičencev in drugo logistiko Obstaja še en scenarij, h kateremu med drugim poziva predsedniški kandidat in vodja Poljske ljudske stranke (PSL) Wladyslaw Kosiniak-Kamysz: da se razglasi stanje naravne katastrofe. To je namreč eno od treh izrednih stanj, poleg izrednih razmer in vojnega stanja, ki jih dovoljuje poljska ustava in omogoča, da se volitve preložijo na poznejši termin. V parlamentu ta predlog za zdaj nima podpore.

Dodatno se zadeve zapletejo tudi, ker bi se morale po zakonu načeloma, če se zavrneta predloga zakona o glasovanju po pošti in o razglasitvi naravne katastrofe, volitve izvesti tradicionalno v nedeljo. Ker ni bilo praktično nobenih priprav, se tudi tradicionalne volitve v nedeljo zdijo popolnoma nemogoče. Klasične volitve v nedeljo v vladi popolnoma zavračajo, tudi opozicija temu ni naklonjena. Vlada si sicer želi izvesti predsedniške volitve čim prej, predvsem ker Duda trenutno uživa precejšnjo podporo. Del opozicije medtem poziva k bojkotu volitev, če bodo te potekale po pošti, in že napoveduje tožbe.