S tem je vrhovno sodišče pritrdilo argumentom britanske vlade, ki nasprotuje načrtom regionalne vlade v Edinburgu, da tak referendum izvede 19. oktobra prihodnje leto.

Pooblastilo za sklic tovrstnega referenduma ima zgolj parlament Združenega kraljestva, zato škotski parlament ne more sprejeti zakonodaje o novem referendumu o škotski neodvisnosti, je dejal predsednik vrhovnega sodišča, ko je prebral soglasno sprejeto odločitev.

Zavrnil je tudi argument škotske strani, da bi bil referendum zgolj posvetovalen in ne bi imel neposrednega učinka na politično ureditev Združenega kraljestva, saj da bi imel politične posledice. "Njegov izid bi imel (...) v politični kulturi, ki temelji na demokraciji, moč demokratičnega izraza volje škotskih volivcev," je dejal sodnik.

Sodišče je zakonitost morebitne izvedbe referenduma o neodvisnosti Škotske brez privolitve vlade v Londonu začelo presojati 11. oktobra, ko sta pred peterico sodnikov svoje argumente predstavili škotska in britanska vlada.

Proučevalo je pravno podlago za zakon o referendumu, ki ga je predlagala vladajoča Škotska nacionalna stranka (SNP) in ki kot datum izvedbe določa 19. oktober 2023. V središču odločanja je bilo vprašanje pristojnosti regionalnega parlamenta v Edinburgu nasproti Westminstru, parlamentu v Londonu.

Ker namreč britanska vlada noče privoliti v nov referendum o neodvisnosti po zgledu glasovanja iz leta 2014, je želela škotska vlada ustvariti lasten pravni okvir za vnovičen referendum, češ da je pravica do samoodločbe temeljna in neodtujljiva pravica.

Vlada v Londonu po drugi strani trdi, da Škotska ne more ravnati enostransko pri vprašanju, ki zadeva ustavno ureditev Združenega kraljestva kot celote. Pri teh vprašanjih ima namreč zadnjo besedo London.

Da bi to obšla, je želela škotska vlada pod vodstvom SNP-ja izvesti zgolj neke vrste posvetovalni referendum, s katerim bi preverila podporo neodvisnosti, glasovanju pa ne bi sledile neposredne spremembe.

Po današnji odločitvi sodišča je škotska premierka Nicola Sturgeon izrazila razočaranje. "Zakon, ki Škotski ne dovoljuje izbrati lastne prihodnosti brez soglasja britanskega parlamenta, kot mit razgalja idejo Združenega kraljestva kot prostovoljnega partnerstva," je tvitnila Sturgeon, ki je obenem poudarila, da razsodbo spoštuje. Po mestih na Škotskem so zvečer predvideni shodi v podporo neodvisnosti.

Da je vzel na znanje in spoštuje soglasno odločitev sodišča, je v odzivu sporočil tudi London. Britanski premier Rishi Sunak je pozdravil odločitev, ki jo je označil za "jasno in dokončno". Obenem je Alister Jack, v vladi pristojen za Škotsko, dejal, da bi se morali obe vladi osredotočiti na "vprašanja, ki so ljudem na Škotskem najbolj pomembna".

Naslednje volitve glasovanje o neodvisnosti

Škoti so o svoji neodvisni poti že odločali leta 2014. Takrat je šlo za pravno zavezujoč referendum, v izvedbo katerega je privolila tudi vlada v Londonu. Večina ljudi, 55 odstotkov, se jih je izrekla proti odcepitvi.

A to je bilo pred brexitom, proti kateremu je glasovala večina prebivalcev Škotske. Podporniki neodvisnosti poudarjajo tudi večino, ki jo imajo že nekaj časa v škotskem parlamentu. Trenutno je glede na ankete približno polovica Škotov za neodvisnost, polovica pa proti.

Škotska premierka je napovedala, da bo spoštovala odločitev sodišča, a če ta ne bo v korist škotske vlade, bo SNP na naslednjih volitvah, ki bodo najpozneje januarja 2025, nastopila zgolj s to temo, kar bo iz volitev dejansko naredilo glasovanje o neodvisnosti.

To je ponovila tudi danes. "Moramo in bomo našli drugo demokratično, zakonito in ustavno sredstvo, s katerim lahko Škoti izrazijo svojo voljo. Po mojem mnenju so to lahko le volitve," je dejala.