Po dobrih 76 odstotkih preštetih glasov je lista Aleksandar Vučić - Srbija se ne sme ustaviti osvojila absolutno večino v parlamentu, in sicer 46,6 odstotka glasov oziroma 132 od 250 sedežev v parlamentu, opozicijska koalicija Srbija proti nasilju 23,1 odstotka glasov oziroma 67 sedežev, Ivica Dačić - premier Srbije 6,9 odstotka glasov oziroma 18 sedežev. Volilni prag sta prestopili še dve stranki, ki bi imeli po 13 sedežev v parlamentu.

Volilna udeležba do 19. ure je bila 55,9-odstotna.

Kot je sporočil Aleksandar Vučić, ki je do nedavnega vodil SNS, je po prvih izidih največ glasov v Beogradu osvojila lista Beograd se ne sme ustaviti (38,8 odstotka), na drugem mestu je lista Srbija proti nasilju (34,5 odstotka) in na tretjem pa Srbska koalicija Nada - Novi DSS - POKOS (6 odstotkov).

Poleg parlamentarnih so potekale tudi pokrajinske volitve v Vojvodini ter lokalne volitve v Beogradu in še 65 drugih lokalnih samoupravah.

Navedbe o nepravilnostih na voliščih

Današnje volitve sicer niso minile brez incidentov. Opazovalna misije organizacije Crta je poročala o vrsti nepravilnosti, od kupovanja glasov do fantomskih volivcev, pa tudi o fizičnem nasilju nad njihovimi opazovalci.

Programski direktor Crte Reša Nedeljkov je na novinarski konferenci poudaril, da so prejeli izrazito veliko prijav. Volivci so jim med drugim sporočali, da jih ni bilo na volilnem seznamu, čeprav bi morali biti, ali pa so hoteli glasovati in ugotovili, da je nekdo že glasoval v njihovem imenu.

Za veliko razburjenje je poskrbelo tudi poročanje nekaterih medijev o dovažanju volivcev iz Republike Srbske, entitete Bosne in Hercegovine, v Beograd, za kar po ocenah pravnih strokovnjakov ni nobene pravne podlage.

Volilna komisija po drugi strani ni poročala o večjih nepravilnostih. Srbska premierka Ana Brnabić je vse navedbe opazovalcev, opozicije in medijev o nepravilnostih medtem zavrnila kot brutalne laži in neumnosti.

Današnje volitve je spremljalo skoraj 5600 domačih opazovalcev, poleg tega so tudi letos pod drobnogledom Evropskega parlamenta. Delegacijo, ki jo sestavljajo evropski poslanci, vodi slovenski evroposlanec Klemen Grošelj.

SNS si želi utrditi svoj položaj

Vučić je ob oddaji glasu na volišču v Beogradu povedal, da pričakuje veliko volilno udeležbo in prepričljivo zmago njegove stranke. "Ko govorim o prepričljivi zmagi, verjamem, da bo lista 'Srbija se ne sme ustaviti' blizu absolutne večine ali bo imela absolutno večino. In mislim, da je to pomemben pogoj, da Srbija nadaljuje pot blaginje in uspeha," je dejal. Dodal je, da upa, da se bodo vsi sodelujoči v volilni tekmi obnašali odgovorno, resno in racionalno, čeprav, kot je dejal, o tem ni prepričan.

Srbska napredna stranka želi z volitvami utrditi svoj položaj, potem ko ji je podpora zadnje čase, posebej po množičnih streljanjih maja, upadala. Volitve je zahtevala tudi opozicija, ki za razkol družbe in vseprisotno nasilje krivi vladajočo stranko, očita ji tudi avtokratsko vodenje, korupcijo, povezave s kriminalci, dušenje neodvisnih medijev, obračunavanje z drugače mislečimi. Vučić medtem nasprotnike obtožuje, da so lopovi, tajkuni, sovražniki Srbije, ki želijo na oblast za vsako ceno, je iz Beograda poročal dopisnik RTV Slovenija Boštjan Anžin.

Politični analitik Boban Stojanović je za Radio Slovenija dejal: "Mislim, da so to še ene volitve z vnaprej znanim zmagovalcem, predvsem ko gre za parlamentarne volitve. Opozicija se trudi in poskuša zmagati v določenih mestih in občinah, predvsem v glavnem mestu Beogradu, kjer izid ni gotov, zmaga pa bi lahko pomenila začetek večjih sprememb."

Glavne teme: Kosovo in podražitve

Ob Kosovu in vprašanju uvedbe sankcij proti zaveznici Rusiji, pri katerem se Vučić za zdaj upira mednarodnemu pritisku, je bilo v ospredju gospodarstvo, tudi podražitve, saj imajo v Srbiji še vedno visoko, osemodstotno inflacijo. Vsaj deklarativno se večina strank zavzema za članstvo v Evropski uniji, a ne, če to pomeni, da se morajo odpovedati Kosovu, je dodal Anžin.

Na zadnjih volitvah SNS izgubil večino

Zadnje parlamentarne volitve, tudi takrat predčasne, so bile aprila lani. SNS je dobil 120 od 250 poslanskih sedežev, Dačićevi socialisti pa 32. SNS tedaj prvič ni osvojil večine, ki bi mu omogočila, da sam oblikuje vlado. Podobno je bilo z beograjsko skupščino, v kateri je ta stranka osvojila 48 sedežev od 110.