Tej zahtevi Sofije nasprotuje makedonski premier Hristijan Mickoski s svojo stranko.

V Bruslju so zato pred dnevi ločili evropsko pot Severne Makedonije, ki se ne premika naprej, in Albanije, ki bo sredi meseca odprla prvi sklop pogajalskih poglavij.

Tako imenovani francoski kompromis, ki ga je podprla prejšnja makedonska vlada, predvideva vpis bolgarske manjšine v ustavo, v Sofiji pa bi umaknili veto na začetek pogajanj in se vsaj začasno ne bi vtikali v makedonsko identiteto, kulturo, jezik, za katere sicer trdijo, da izhajajo iz bolgarske.

"Še naprej bomo trdo delali, da bi reševali težave doma in upamo, da nas bodo – kot v primeru vključevanja drugih držav –, ocenjevali v skladu s københavnskimi merili, in ne po dvostranskih vprašanjih, ki so navadno povezana s temnim srednjim vekom," je dejal premier Mickoski, ki še vedno upa na nekakšen kompromis.

Aleksandar Krzalovski iz centra za mednarodno sodelovanje je dejal: "Želijo ustavne spremembe, vendar nočemo, da bi bilo tako kot z imenom. Spremenili smo ime in naleteli na naslednjo oviro. To bi moralo zadoščati, da bi za začetek pristopnih glasovale vse članice Evropske unije."

Za posrednika se je ponudil Orban

Premier Mickoski je ob polmiliijardnem posojilu Madžarske dobil tudi ponudbo premierja Viktorja Orbana, da posreduje v sporu. A pravi, da ne bodo privolili v nič, kar je v nasprotju z nacionalnimi interesi in s čimer bi državo poniževali.

Medtem prebivalci še naprej množično odhajajo, na desettisoče jih je zaprosilo za bolgarske potne liste, ki so jim odprli pot v Unijo.

"Kljub splošnim ocenam, da je nova blokada zgolj posledica odnosov z Bolgarijo, ta enoglasna odločitev kaže, da bi lahko šlo tudi za druga vprašanja, ki se dotikajo boja proti korupciji in kriminalu, reforme pravosodja, vladavine prava. Tu pa so res tudi odnosi s sosedami, v katerih z novo vlado ne le hitro stagniramo, ampak zavestno nazadujemo," je opozoril analitik Arsim Zekoli.

Opozicijski socialdemokrati trdijo, da je novi oblasti uspelo v sto dneh državo izolirati, jo potisniti na dno Balkana in pokopati njeno evropsko prihodnost, pa tudi, da je ostalo le pri obljubah o višjih plačah, reformi pravosodja, boju proti korupciji in koncu strankarskega zaposlovanja.