Odnosi s Slovenijo niso bili tema več kot dvournega soočenja, ki je potekalo na meji prepira.

Grabar-Kitarovićeva, ki se ji je znova zgodilo nekaj spodrsljajev, je med drugim napadla Milanovića, da je bil najslabši hrvaški premier od osamosvojitve. Obenem je poudarila, da je bila prva vlada nekdanjega premierja Iva Sanaderja, v kateri je bila zunanja ministrica, ena gospodarsko najuspešnejših.

Milanović je odgovoril, da je bil Sanader, ki je bil v ponedeljek zaradi korupcije obsojen na šest let zapora, "strokovnjak za osebnosti razvoj" Grabar-Kitarovićeve. Večkrat je ponovil, da Grabar-Kitarovićeve ne bi bilo v državni politiki brez Sanaderja in HDZ-ja.

Izpostavil je, da je sam samostojno gradil kariero, vodil SDP in hrvaško vlado, medtem ko je bila Grabar-Kitarovićeva vedno sodelavka nekoga, pa naj bo to Sanader, Karamarko ali Plenković. Očital ji je tudi, da je zapustila veleposlaniški položaj v ZDA, da bi začela mednarodno kariero v zvezi Nato, kar je Grabar-Kitarovićeva skušala zanikati.

Hrvaška predsednica je kot eno najbolj neuspešnih potez Milanovićeve vlade navedla zakon o predstečajnih poravnavah, na kar je nekdanji premier odgovoril, da je aktualna hrvaška vlada prav v teh dneh uveljavila predstečajno poravnavo v družbi Đuro Đaković, ki je v poslovnih težavah.

Različno do Srbije

Vprašanja iz zunanje politike so bila večinoma povezana z morebitnimi predsedniškimi potezami do Srbije ter Bosne in Hercegovine. Grabar-Kitarovićeva je vztrajala, da mora Srbija izpolniti vse pogoje za članstvo v EU-ju, kar pomeni tudi nerešena dvostranska vprašanja s Hrvaško. Milanović je dejal, da zaradi pomena gospodarskih odnosov med sosednjima državama ne bi za vsako ceno onemogočil vstopa Srbije v EU, a ni imel lepih besed za srbskega premierja Aleksandra Vučića.

Nekdanji hrvaški premier si prizadeva za temeljito razpravo in previdno uvedbo evra na Hrvaškem. Hrvaška predsednica je na vprašanje o evru znova omenila prvo Sanaderjevo vlado, češ da je bila bolj pripravljena na uvedbo evra, kot je sedanja hrvaška vlada, ki se pripravlja na vstop v evropski mehanizem deviznih tečajev (ERM II).

Na soočenju je bilo slišati tudi medsebojne obtožbe zaradi povzročanja delitev v hrvaški družbi, pa tudi zaradi "puča" med posvetovanji o sestavi hrvaške vlade po parlamentarnih volitvah leta 2015, ko se je stranka Most neodvisnih list na koncu po pogovorih z Grabar-Kitarovićevo priklonila HDZ-ju, in ne SDP-ju.

Oba predsedniška kandidata pa sta se pri nekaterih vprašanjih tudi strinjala, kot na primer, da ni potrebe po večjih pooblastilih hrvaškega predsednika. Nista nasprotovala niti napovedim o sprejetju novega zakona, s katerim naj bi na Hrvaškem ob nedeljah omejili odprtje trgovin.