Izid, ki temelji na glasovnicah iz vseh volilnih okrožij, je v pretežni meri potrdil izid, ki so ga napovedovale vzporedne volitve. Gre za najslabši izid za krščanske demokrate doslej, medtem ko je socialdemokratom uspelo okrepiti podporo v primerjavi z letom 2017.
Med drugim je SPD uniji CDU/CSU simbolično prevzel nekdanji volilni okraj kanclerke Angele Merkel v zvezni deželi Mecklenburg-Pomorjansko.
Pred štirimi leti je tam kar 44 odstotkov t. i. prvih glasov, s katerimi volivci in volivke neposredno izberejo predstavnika okraja v parlamentu, pripadlo Angeli Merkel. V nedeljo jih je kandidat konservativcev prejel 20,6 odstotka, kandidatka SPD-ja pa dobrih 24 odstotkov.
Koalicija SPD-ja z Zelenimi in liberalci?
Olaf Scholz je izrazil prepričanje, da so volivci nalogo sestaviti vlado poverili SPD-ju, ki je prejel največ glasov. Kot je nakazal, bo skušal novo koalicijo oblikovati z Zelenimi in liberalci (FDP).
Kot je namreč spomnil, so nemški volivci in volivke v nedeljo dali več moči trem strankam, SPD-ju, Zelenim in FDP-ju, in jim s tem dali "očiten mandat" za oblikovanje vlade.
Konservativna unija CDU-ja in CSU-ja ni le izgubila, ampak dobila jasno sporočilo volivcev, naj "odide v opozicijo", je bil na sedežu SPD-ja v Berlinu jasen Scholz.
Kot je še dodal, ljudje zdaj zahtevajo "pragmatizem in umetnost vladanja" in SPD jim želi "v miru" zagotoviti to, kar želijo. "Izpolnili bomo nalogo, ki so nam jo podelili državljanke in državljani," je zatrdil.
"Vedeti morate, da je Nemčija vedno imela koalicijo in vedno je bila stabilna," je povedal Scholz na novinarski konferenci.
Ob tem je izrazil prepričanje, da bodo hitro oblikovali vlado in sicer še pred božičem. Scholz za zdaj ni želel odgovoriti, ali bodo člani stranke soodločali o koaliciji, saj da bodo o tem odločali, ko bodo tako daleč.
Obe najmočnejši stranki bi matematično gledano skupaj sicer očitno imeli zadostno večino, da bi znova oblikovali veliko koalicijo, a nobena stran temu scenariju ni ravno naklonjena, Scholz pa ga je danes tudi izrecno zavrnil.
Kitajska in Rusija upata na nadaljevanje sodelovanja
Tudi Rusija si želi podobnega. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je sporočil, da si želijo kontinuitete v odnosih z Nemčijo. "Seveda računamo na kontinuiteto v naših dvostranskih odnosih," je povedal. Po njegovem se državi strinjata o tem, da se lahko težave reši le s pomočjo dialoga.
Zeleni in FDP odprti za sodelovanje v koaliciji
Zeleni in liberalci (FDP) so danes izrazili odprtost za pogovore o sodelovanju v koaliciji, tako pod vodstvom socialdemokratov (SPD) kot konservativne unije CDU/CSU.
Vodja FDP-ja Christian Lindner je predlagal uvodne pogovore najprej z Zelenimi, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
"Med Zelenimi in FDP je največ vsebinskih razlik med strankami demokratične sredine, ki lahko zdaj med seboj govorijo o oblikovanju vlade," je povedal Lindner po srečanju z vodstvom stranke. Zaradi tega je po njegovem najbolj smiselno, da se sprva sestane z Zelenimi in skuša poiskati skupne temelje.
Po teh pogovorih bodo liberalci pripravljeni sprejeti tudi vabilo CDU/CSU ali SPD o nadaljnjih pogovorih.
Pri Zelenih so danes sporočili, da so pripravljeni na pogovore o koaliciji pod vodstvom obeh največjih strank, a najprej predvidoma s SPD-jem, poroča portal Tagesschau. "Obstaja neka logika glede vodenja pogovorov s SPD-jem in FDP-jem," je povedal sovodja Zelenih Robert Habeck. "Ampak to ne pomeni, da ne bomo govorili s CDU/CSU," je dodal.
Del uvodnih pogovorov o oblikovanju morebitne nove koalicije bo poleg Habecka tudi njegova kolegica na čelu stranke in kanclerska kandidatka Zelenih Annalena Baerbock. "Skupaj bova vodila pogajanja," je dejal Habeck. "Dobili smo jasno nalogo, da zagotovimo preporod," pa je o morebitni novi vladi dejala Baerbock.
Tudi CDU/CSU prepričani v oblikovanje koalicije
V oblikovanje koalicije je prepričan tudi kanclerski kandidat CDU/CSU Armin Laschet. "Kancler v Nemčiji je tisti, ki si zagotovi večino v bundestagu," je dejal po srečanju z vodstvom stranke.
Predsedstvo CDU-ja je bilo, enako kot socialdemokrati, enotno glede začetka pogovorov o oblikovanju koalicije z Zelenimi in FDP. Laschet je opozoril, da je sestavljanja koalicije politični projekt, v katerem morajo imeti vsi voljo in željo, da oblikujejo nekaj pozitivnega za državo.
Največji parlament do zdaj?
Velikost bundestaga se zaradi zapletenega volilnega sistema - gre za kombinacijo proporcionalnega in večinskega sistema, v kateri se uravnotežena zastopanost strank zagotavlja s t. i. dodatnimi in izravnalnimi mandati - spreminja. Tako številčen, kot bo tokrat, bundestag še ni bil, večji od njega pa je le še kitajski ljudski kongres, piše Deutsche Welle.
Zmagovalki volitev SPD je pripadlo 206 sedežev, drugouvrščeni uniji CDU/CSU pa 196, Zeleni naj bi imeli v novem sklicu 118 poslancev, liberalci (FDP) 92, skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) 83 in Levica 39. En sedež je zasedla danska manjšina v zvezni deželi Schleswig-Holstein.
Zeleni kljub najboljšemu izidu razočarani
Zeleni so glede na uradne izide osvojili 14,8 odstotka glasov, kar je njihov doslej najboljši izid. Podporo glede na zadnje volitve so skoraj podvojili, a rezultat je obenem hudo razočaranje, saj so pred nekaj meseci uživali še kar dvakrat višjo podporo.
Celo kanclerska kandidatka Zelenih Annalena Baerbock je morala priznati poraz v bitki za neposredni poslanski mandat v volilnem okraju v Potsdamu, kjer jo je prepričljivo, s 34 proti 19 odstotkom, premagal Scholz. Annalena Baerbock bo sicer brez težav prišla v bundestag prek strankarske volilne liste Zelenih.
Sledijo jim liberalci (FDP) z 11,5 odstotka podpore. Stranki bi lahko odigrali ključno vlogo v pogajanjih o oblikovanju vlade.
Budensbank: Nova vlada bo podedovala trdno gospodarstvo
Okrevanje največjega evropskega gospodarstva se je začelo v začetku letošnjega leta na račun rahljanja ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa, je poročala nemška tiskovna agencija DPA. Okrevanje se je nadaljevalo tudi letošnje poletje, ko se je še dodatno okrepilo.
"Zlasti zasebna poraba in ponudniki storitev so se močno okrepili, saj so bile omejitve povezane s pandemijo sproščene in so zdaj večinoma odpravljene," so sporočili iz banke.
AfD postaja regionalna sila
Skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) je zbrala 10,3 odstotka glasov in bo ostala v opoziciji, saj vse stranke zavračajo sodelovanje z njo. Čeprav je v primerjavi z volitvami leta 2017 izgubil več kot dva odstotka, pa se AfD, kot poudarja portal Politico, očitno spreminja iz majhne protestne nacionalne stranke v močno regionalno politično silo na vzhodu Nemčije. Med drugim je v nedeljo AfD slavil v zveznih deželah Saška in Turingija.
Levica komaj v parlament
Levica je osvojila 4,9 odstotka, s čimer je načelno ostala pod petodstotnim pragom za vstop v zvezni parlament, a po poročanju nemške tiskovne agencije DPA v njem kljub temu ostaja. Razlog za to je v zapletenem nemškem volilnem sistemu, ki je kombinacija proporcionalnega in večinskega. Po zaslugi zadnjega je namreč Levica prejela tri neposredne mandate, kar ji zagotavlja vstop v bundestag, tudi če sicer ne doseže zahtevanih petih odstotkov
Koliko časa bo Angela Merkel še kanclerka?
Po tesnem izidu še ni jasno, kdo bo na kanclerskem položaju nasledil Angelo Merkel. Da si bosta prizadevala za oblikovanje vlade, sta napovedala tako kanclerski kandidat socialdemokratov Olaf Scholz kot tudi Armin Laschet, ki je bil kandidat konservativcev.
Koalicijska pogajanja bi lahko trajala več tednov ali celo mesecev, dotlej bo vlado vodila Angela Merkel, ki se poslavlja od politike in ni kandidirala na tokratnih volitvah.
Aktualna kanclerka bo tako verjetno še kar nekaj časa vodila prehodno vlado, saj se utegnejo koalicijska pogajanja zavleči. Sinoči se je denimo ugibalo o "božični koaliciji", medtem ko so se po volitvah septembra 2017 pogajanja o novi vladi zavlekla celo v naslednje leto.
V večini parlamentarnih sistemov, kakršen je tudi nemški, mandat za sestavo vlade podeljuje predsednik države. A v Nemčiji je drugače, saj se lahko "tipanja terena" oziroma uvodnih pogovorov lotijo vse stranke. Ta prva faza ni časovno omejena in vzporedno lahko potekajo pogovori med različnimi strankami, čeprav velja nenapisano pravilo, da nanje načeloma močnejša stranka vabi manjše.
Šele ko dve ali tri stranke dosežejo načelen dogovor, da so pripravljene skupaj oblikovati vlado, se začnejo uradna koalicijska pogajanja s srečanji delovnih skupin in konkretnimi vsebinskimi pogovori. Tudi ta pogajanja niso časovno omejena. Porazdelitev ministrstev stranke načeloma pustijo za konec in ko so dogovorjena še imena, sledi podpis koalicijske pogodbe, zajetnega dokumenta, ki v veliki meri opredeljuje delo prihodnje vlade.
Koalicijske stranke nato predlagajo kanclerja, ki ga - uradno na predlog predsednika države, kot to predvideva 63. člen nemške ustave - potrjuje bundestag. V primeru najslabšega scenarija, če se stranke nikakor ne bi mogle uskladiti, bi lahko kanclerja na lastno pest predlagal tudi sam predsednik države Frank-Walter Steinmeier (SPD).
Jamajka ali semafor?
Glede na izide se omenjata predvsem dve možnosti koalicij, t. i. jamajka in semafor. Črno-rumeno-zeleno jamajko bi sestavili črni konservativci skupaj s FDP-jem in Zelenimi, semafor pa rdeči socialdemokrati prav tako skupaj s FDP-jem in Zelenimi.
Odločilen jeziček na tehtnici bo torej rumeno-zelen, pri čemer bi v FDP-ju načeloma raje sodelovali s konservativci, v Zelenih pa s socialdemokrati. Formalnih pravil ni in ne bi bilo prvič, da koalicijske vlade ne bi oblikovala relativna zmagovalka volitev.
Sinočnja anketa za javno televizijo ZDF je pokazala, da bi kar 55 odstotkov vprašanih v prihodnje raje imelo vlado pod vodstvom SPD-ja. Vlado z unijo CDU/CSU na čelu bi raje videlo le 36 odstotkov vprašanih, devet odstotkov pa jih je bilo neodločenih.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje