SPD, Zeleni in FDP so sporočili, da so bili predhodni pogovori o skupnih točkah in o možnosti oblikovanja vlade konstruktivni. Vodja SPD-ja in kandidat za novega nemškega kanclerja Olaf Scholz je po pogovorih sporočil, da so se dogovorili o časovnici za nadaljnje pogovore.

Besedilo, usklajeno na uvodnih pogovorih, je označil kot "zelo dober rezultat", ki jasno kaže, da je mogoče v Nemčiji oblikovati vlado, usmerjeno v zagotavljanje napredka. "To bo največji projekt industrijske modernizacije, ki jo je Nemčija izpeljala v zadnjih sto letih," je napovedal, pri čemer je imel v mislih obsežno razširitev obnovljivih virov energije in čim hitrejšo odpoved fosilnim gorivom.

Tudi sopredsedujoča Zelenim in njihova kanclerska kandidatka Annalena Baerbock je dejala, da začasni dogovor napoveduje "koalicijo napredka", ki bo sposobna naslednje desetletje resnično izrabiti kot "desetletje prenove". Po besedah sopredsednika Zelenih Roberta Habecka se obetajo ne le naložbe v prihodnost, zaščito podnebja in digitalizacijo, ampak je prednostna naloga tudi modernizacija družbe.

Vodja FDP-ja Christian Lindner se je strinjal, da doseženi dogovor ustvarja "priložnost za modernizacijo družbe, gospodarstva in države", kakršne že dolgo ni bilo.

Tudi pogajalci so v danes objavljenem dokumentu o izidu dozdajšnjih pogovorov poudarili, da si ne prizadevajo zgolj za najmanjši mogoči imenovalec, ampak da so trdno prepričani, da lahko sklenejo "ambiciozno in vzdržno" koalicijsko pogodbo.

Odhajajoča kanclerka Angela Merkel, ki prihaja iz vrst konservativne unije CDU/CSU, je dogovor označila kot "pomembno sporočilo drugim članicam EU-ja". Po njenih besedah bo nova vlada proevropsko usmerjena, saj pozna pomen Evrope za mir in svobodo.

Ne načrtujejo zvišanja davkov

V dogovoru, ki bo osnova za uradna pogajanja, so sicer med drugim zapisali, da ne načrtujejo zvišanja davkov, a so kljub temu zavezani uravnoteženemu proračunu in se ne bodo dodatno zadolževali. Zadnje je zahteval predvsem FDP. Obenem so si Zeleni zagotovili zavezo, da bo Nemčija prenehala uporabljati premog že do leta 2030 in ne šele do leta 2038, kot je bilo predvideno do zdaj. SPD si medtem lahko prisvoji zasluge za dogovor o zvišanju minimalne plače oziroma urne postavke na 12 evrov.

Pred strankami je sicer zdaj še več tednov trdega dela, saj bodo morale doreči podrobnosti zastavljene poti, še posebej to, kako financirati pot Nemčije v brezogljično prihodnost, ne da bi zviševale davke ali se dodatno zadolževale, potem ko je javne finance že močno oklestila pandemija covida-19.

Uvodni pogovori ali t. i. sondiranje so stekli kmalu po zveznih parlamentarnih volitvah 26. septembra, na katerih je slavil zmago SPD, konservativna unija CDU-ja in CSU-ja pa je zasedla drugo mesto. Če bodo uradna pogajanja uspešna in se bodo končala s podpisom koalicijske pogodbe, bo Nemčija dobila t. i. koalicijo semaforja (glede na barve, s katerimi se predstavljajo tri stranke verjetne nove koalicije).

To po zadnjih anketah podpira tudi večina, dobrih 60 odstotkov, prebivalcev Nemčije. Scholz medtem kot prihodnji kancler uživa še višjo, kar okoli 75-odstotno podporo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Nemčiji koalicija treh strank ni vladala že vse od 50. let prejšnjega stoletja.

Dejanski začetek koalicijskih pogajanj so v SPD-ju danes že odobrili. FDP bo odločitev po pogovoru vodstva sprejela predvidoma v ponedeljek, pri Zelenih pa nameravajo v ta namen predvidoma že za to nedeljo sklicati "mini" kongres. Pogajanja naj bi nato predvidoma stekla že prihodnji teden, poroča nemška tiskovna agencija DPA.