Znano je, da je v obdobju pred prvo svetovno vojno ogrski del dvojne monarhije obsegal tudi zdajšnji del Slovenije, in sicer Prekmurje.

Muraszombat – ali po slovensko Murska Sobota, je le eden od natanko 12.485 nazivov krajev, ki so bili po tedanjem registru del ogrskega imperija in nazivi katerih so vklesani pred parlamentom.

Današnje odprtje 100 metrov dolgega in štiri metre širokega spomenika sproža komentarje, saj je med 12.500 kraji veliko takih, ki niso na današnjem ozemlju Madžarske, je poročal dopisnik TV Slovenija Bojan Peček. A tukajšnja politika zatrjuje, da ne gre za ozemeljske težnje Madžarske.

To je ob nedavnem obisku v Budimpešti našemu predsedniku zatrdil tudi njegov madžarski kolega Janos Ader. "Madžarska je do zdaj spoštovala vse mednarodne pogodbe in jih bo tudi vnaprej. Madžarska po drugi svetovni vojni ni imela nobenih ozemeljskih teženj in jih tudi v prihodnje ne bo imela," je dejal Ader.

Sicer pa Madžarska trianonsko mirovno pogodbo šteje kot zgodovinsko krivico, kar je zakoreninjeno v ljudeh. Zato je tovrsten spomenik nekakšna civilizacijska nuja, meni.

Za ohranjanje krščanskih korenin

Kot je ob odprtju spomenika povedal madžarski premier Viktor Orban, bi se morale države Srednje Evrope združiti, da bi ohranile svoje krščanske korenine, medtem ko Zahodna Evropa "eksperimentira z istospolnimi porokami, priseljevanjem in ateizmom".

"Zahodna Evropa se je odrekla krščanski Evropi in namesto tega eksperimentira z brezbožnim vesoljem, mavričnimi družinami, migracijami, odprto družbo," je dejal Orban. Dodal je, da se ljudje Srednje Evrope borijo za krščanske vrednote, spoštujejo delo, nacionalni ponos in družino, ob tem pa branijo svoje meje pred migranti.

Orban je še dejal, da so vsi kraji, ki so zapisani na spomeniku, dediči države, ki jo je ustvaril Štefan I. Ogrski. "Sto let po porazu v prvi svetovni vojni in Trianonski pogodbi zdaj stojimo na odru evropske zgodovine kot zmagovalci preživetja. Ni drugega ljudstva na svetu, ki bi lahko preživel takšno obdobje stotih let," je dodal.

Mirovno pogodbo so 4. junija 1920 v palači Grand Trianon pri Versaillesu sklenile antantne sile in njihove zaveznice na eni strani ter Madžarska kot naslednica poražene Avstro-Ogrske na drugi, veljati pa je začela 31. julija 1921. Madžarska je izgubila dve tretjini ozemlja, za mejo pa je ostalo več kot tri milijone Madžarov. Iz Trianonske pogodbe izhaja tudi današnja meja med Slovenijo in Madžarsko.

Trianonska pogodba je za številne Madžare ne glede na politično usmeritev boleča rana, ker jo občutijo kot veliko krivico.