Letošnji 18. november je na Hrvaškem prvič tudi državni praznik in dela prost dan v spomin na žrtve domovinske vojne ter žrtve Vukovarja in Škabrnje.

Spominska slovesnost poteka sredi epidemije covida-19, zato so epidemiologi priporočili, naj bo v sprevodu največ 500 ljudi, razdeljenih v skupine po 25 ljudi na razdalji 50 metrov med skupinami. Hrvaški mediji poročajo, da se je kljub priporočilom epidemiologov danes v Vukovarju zbralo več tisoč ljudi z vseh koncev Hrvaške.

Vukovar za Hrvate predstavlja simbol upora, poguma in trpljenja med zadnjo vojno. Spominski program Vukovar – kraj posebne pietete so začeli na dvorišču bolnišnice, iz katere so srbski vojaki po zasedbi mesta odpeljali 260 ranjencev, hrvaških vojakov in zdravstvenih delavcev. Večino so ubili.

Po molitvi pred bolnišnico se je začel sprevod po 5,5 kilometra dolgi spominski poti do pokopališča. Na čelu sprevoda so bili veterani iz Vukovarja in člani družin umrlih hrvaških vojakov ter pogrešanih oseb.

Videti je bilo veliko hrvaških zastav in domoljubnih sporočil. Vrhbosanski nadškof, kardinal Vinko Puljić, je vodil mašo na spominskem pokopališču žrtev domovinske vojne, kar bo tudi konec uradnega dela slovesnosti. Državni vrh je ob spomeniku na pokopališču položil vence in prižgal sveče.

V sprevodu tudi Plenković in odposlanec srbskega predsednika

V sprevodu ob 29. obletnici zloma hrvaške obrambe Vukovarja sta bila tudi predsednika hrvaškega sabora in vlade Gordan Jandroković in Andrej Plenković. V koloni spomina je bil tudi podpredsednik vlade Boris Milošević, ki je tako postal najvišji predstavnik srbske manjšine na Hrvaškem, ki se je skupaj s hrvaškim državnim vrhom poklonil žrtvam Vukovarja. Med udeleženci je bil tudi posebni odposlanec srbskega predsednika Veran Matić.

Matićev prihod in poklon žrtvam je zelo dobro sporočilo, je novinarjem povedal Plenković, preden se je začel uradni del spominske slovesnosti. "To so pomembna sporočila. Govorijo o soočanju z zgodovino in dejstvu, da tako oblasti v Srbiji pošiljajo posebno sporočilo Vukovarju, žrtvi Vukovarčanov in hrvaških vojakov," je izjavil Plenković.

Milanović se ni udeležil slovesnosti "za politične elite"

Predsednik države Zoran Milanović se ni želel udeležiti spominskega sprevoda, temveč bo samostojno položil venec in prižgal svečo ob spomeniku na Ovčari, ki je bilo prizorišče največjega pokola, potem ko so srbske sile vkorakale v Vukovar 18. novembra 1991. V sporočilu iz Milanovićevega urada so sporočili, da spominski sprevod predstavljajo ljudje in ne politične elite.

Najhujši vojni zločini na Hrvaškem

Na današnji dan pred 29 leti so pripadniki nekdanjega JLA in različnih srbskih enot, med katerimi so bili tudi četniki, po trimesečnem obleganju vdrli v Vukovar. Po zavzetju mesta so zagrešili najhujše vojne zločine na Hrvaškem, med drugim množičen poboj več sto ujetnikov in ranjencev iz vukovarske bolnišnice. Hrvaški viri navajajo, da je bilo med obleganjem ubitih približno 3000 hrvaških vojakov in civilistov različnih narodnosti.

Iz mesta so pregnali več kot 22.000 prebivalcev. Številne so ujeli, več sto tudi ubili. Približno 7000 ujetnikov so odpeljali v taborišča v Srbiji, nato pa so jih po večmesečnem trpinčenju zamenjali za srbske ujetnike na Hrvaškem. Še danes pogrešajo več sto Vukovarčanov.

Mnogo Vukovarčanov je ogorčenih, ker številni, ki so sodelovali v vojnih zločinih v Vukovarju, niso odgovarjali za grozodejstva. Vukovar so vrnili v hrvaški državno-pravni sistem 15. januarja 1998, ko je bila sklenjena mirna reintegracija do takrat okupiranega vzhoda države.

Obnovljen vukovarski vodni stolp – simbol upora med obleganjem

Mesto, ki je bilo med vojno popolnoma razrušeno, so obnovili. Med drugim so letos obnovili tudi enega izmed simbolov upora med obleganjem, skoraj 50 metrov visok vukovarski vodni stolp. V prenovo stolpa, v katerem so uredili muzej in razgledno točko, so vložili približno 47 milijonov kun (6,3 milijona evrov).

Veliko več težav je pri vzpostavljanju zaupanja med prebivalci hrvaške in srbske narodnosti, ki imajo še vedno ločene vrtce in šole. Večina Vukovarčanov že leta kot največjo težavo izpostavlja brezposelnost in brezperspektivnost mladih. Zaradi tega se mesto spoprijema z izseljevanjem prebivalcev.

Na današnji dan poboji tudi v Škabrnji

Hrvaški sabor je lani spremenil koledar hrvaških državnih praznikov. Med drugim so uvrstili 18. november med državne praznike in dela proste dni v spomin na žrtve domovinske vojne ter žrtve Vukovarja in Škabrnje.

Na današnji dan leta 1991 so namreč srbske paravojaške sile v sodelovanju s takratnim JLA napadle tudi vas Škabrnja v zaledju Zadra. Med napadom so bili zagrešeni vojni zločini. Ubili so 84 Hrvatov, večinoma civilistov.