Na shodu, ki se ga je po poročanju hrvaškega portala index.hr udeležilo 10.000 ljudi, so v živo ali prek videa zbrane nagovorili tamkajšnji prebivalci, ki so bili v času vojne mučeni ali posiljeni. Hrvaške institucije, predvsem pravosodne, so obtožili, da ne preganjajo vojnih zločincev.

"To bi morali organizirati veliko prej. 27 let govorijo, da za vojne zločine ne obstaja zastaralni rok. Kako torej, da ni pregonov," je vprašal vojni veteran iz Vukovarja Tomislav Josić.

Vukovar, mesto ob Donavi blizu meje s Srbijo, je bilo porušeno v trimesečnem obleganju, ki so ga leta 1991 izvedle srbske sile.

Po obleganju je bilo več kot 260 ljudi, ki so se zatekli v lokalno bolnišnico, večinoma Hrvatov, odpeljanih na kmetijo Ovčara, kjer so jih pripadniki srbskih paravojaških enot pretepli in usmrtili ter pokopali v množičnem grobišču.

Kot so dejale ene izmed prič na shodu, nekateri, ki so bili vpleteni v vojne zločine, še naprej živijo v Vukovarju.

Redki pregoni odgovornih
Zaradi sodelovanja v pokolu na Ovčari je haško sodišče za vojne zločine obsodilo dva častnika jugoslovanske vojske, sicer pa je pred sodišče stopila le peščica odgovornih za ta poboj in druge zločine.

Kot poroča Reuters, so nekateri opazovalci in analitiki izrazili dvom o resničnih motivih shoda, ki ga povezujejo z zelo konservativnimi in desničarskimi skupinami, ki premierja in predsednika desničarskega HDZ-ja Andreja Plenkovića vidijo kot preveč zmernega.

Župan Vukovarja Ivan Penava, sicer član HDZ-ja, ki je pobudnik protesta, je alternativne motive zanikal. "Tu smo, da povemo, da je dovolj," je dejal udeležencem shoda.

Nedavno je notranji minister Davor Božinović dejal, da je letos policija okrepila preiskovanje vojnih zločinov v Vukovarju. Mesto je bilo sicer po vojni obnovljeno, a ostaja revno, prisotne pa so tudi etnične napetosti.