Predsednica je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina na slovesnosti v Kninu dejala:
"Nevihta je bila politično upravičena, etično čista in vojaško briljantno izvedena osvobodilna operacija na hrvaškem državnem ozemlju. To je bila častna zmaga za pravičen cilj."

Predsednica, glavna govornica na osrednji slovesnosti ob hrvaškem dnevu zmage, domovinske hvaležnosti in veteranov, je še poudarila, "da se danes na prvem mestu slavita svoboda in mir, ki ju je morala Hrvaška izboriti v vojni, ko je branila in osvobajala ozemlje iz zločinskega primeža unitarističnega jugoslovanstva in četništva".

Spomnila je na trpljenje in smrt, ki ju je povzročila velikosrbska agresija in poudarila, da kljub temu hrvaška politika ni ne odredila ne odobrila niti enega maščevalnega dejanja, temveč je izražala pripravljenost za spravo in odpuščanje.

Srbe na Hrvaškem naj bi Nevihta razbremenila
Izrazila je tudi prepričanje, da se bo "med državljani srbske narodnosti sčasoma še bolj krepila zavest, da jih je prav Nevihta razbremenila težkega stoletnega bremena velikosrbskega projekta".

Hrvaška predsednica se je na začetku svojega govora odzvala na nedavne besede predsednika SDP-ja Zorana Milanovića, ki je ob obsodbi na dosmrtni zapor nekdanjih pripadnikov jugoslovanske varnostne službe in pozneje hrvaških obveščevalcev Josipa Perkovića in Zdravka Mustača, zaradi sodelovanja pri umoru leta 1983, HDZ poimenoval za udbovsko strukturo. "Hrvaška ni nastala po naključju na podlagi udbovskih struktur, nastala je z voljo naroda in veličastno akcijo hrvaških borcev," je dejala in dodala, da je bila Nevihta "politično upravičena in etično čista". "Z njo smo dokazali svojo zmožnost, da lahko postanemo svobodni in nismo dopustili, da postanemo hlapci v svoji domovini."

"Vstop Srbije v EU je v interesu Hrvaške"
Dejala je še, da so Hrvati narod, ki zna oprostiti, saj imajo etiko zmagovalca in etiko miru, poroča Jutarnji. "Hrvaški narod ne pozablja, da je v osvoboditvi sodelovalo tudi več tisoč Srbov, medtem ko so številni obsodili velikosrbsko agresijo. Vsi moramo stremeti k prihodnosti. Vstop Srbije v EU je v interesu tako Hrvaške kot EU-ja, zato jo bomo na njeni poti podprli, hkrati pa bomo ščitili svoje nacionalne interese." In še: "Zavedamo se, da se srbska nacionalna manjšina srečuje s številnimi težavami, predvsem socialnimi. Na Hrvaškem ne smejo obstajati drugorazredni državljani. Ne želimo si getoizacije, ne želimo, da ljudje le živijo na Hrvaškem, temveč da živijo na Hrvaškem in se počutijo, da so v svoji domovini."

Hrvaška je z jutranjo budnico orkestra hrvaške vojske v Kninu začela slovesnost ob 21. obletnici dneva zmage, domovinske hvaležnosti in veteranov, ko so leta 1995 z akcijo Nevihta proti srbskim upornikom povrnili nadzor nad skoraj tretjino državnega ozemlja.

Na osrednji proslavi v Kninu pričakujejo okoli 100.000 obiskovalcev. Premier v odhajanju Tihomir Orešković, predsednica Grabar-Kitarović in predsednik sabora Željko Reiner so se ob 9. uri poklonili žrtvam akcije v središču Knina, kjer so pred spomenikom Nevihta 95 (Oluja 95) položili vence in prižgali sveče. Na kninski trdnjavi pa so dvignili hrvaško zastavo, ki so jo ob zvokih vojaškega orkestra preletela hrvaška vojaška letala. V bližnji cerkvi je sledila maša.

Na krajevnem nogometnem stadionu bo ta dan tudi koncert kontroverznega hrvaškega pevca Marka Perkovića - Thompsona in drugih izvajalcev, med katerim bodo v neposrednem televizijskem prenosu na nacionalni televiziji HTV zbirali denar za prenovo vodovodnega stolpa, ki je simbol obrambe Vukovarja.

Predstavnik veteranov: Zmaga nad fašističnimi težnjami
V imenu veteranov je zbrane na slovesnosti nagovoril upokojeni pripadnik posebnih policijskih enot Ivica Glavota, ki je med drugim dejal, da je bila Nevihta "največji dragulj v kroni domovinske vojne". "Boj za sodobno Hrvaško se ni končal z Nevihto, to je bilo le prvo dejanje. Drugi korak je boj za sodobno družbo, ki pa se še sploh ni začel," je dejal Glavota po poročanju portala jutarnji.hr. Glavota je še dejal, da Hrvaška danes na svoj način slavi obletnico zmage nad velikosrbskimi, fašističnimi težnjami.

O prebežnikih in nedokončanem delu
Glavota se je v govoru obregnil tudi ob nekatere druge tematike. "Verjeli smo, da bo naslednji korak po Nevihti napredek. Danes nas pripravljajo za ta naslednji korak. Mediji že na veliko poročajo, da moramo sprejeti 350 tisoč prebežnikov. Pravijo, da je Hrvaška stara in da to potrebujemo, da bi se Hrvaška pomladila, nihče pa ne omenja 350 tisoč naših mladih, ki so pregnani iz Hrvaške. Tisti, ki nam ponujajo prrebežnike, so pregnali mlade," je dejal Glavota.

Govor pa je Glavota končal z omenjanjem "srbočetniških hord" in opravičilom za "nedokončano delo". "Moji ljudje, ne pustite, da vas vlečejo za nos. Priznavam, da sem s svojimi brati vzel orožje, da bi zaustavil srbočetniške horde, priznavam, da bi zdaj to storil s še večjim zanosom. Opravičujem se vsem, ki jim nismo uspeli pomagati in jim rešiti življenja, najbolj pa tebi, ljudstvo, ker nismo dokončali dela in ker moraš zdaj trpeti sranja v lastni državi. Opravičujem se in Bog naj vas blagoslovi," je na slovesnosti še dejal Glavota.

Vučić: Nad Srbi ne bo nobene Nevihte več
Medtem ko Hrvaška začetek vojaške operacije Nevihta slavi kot nacionalni praznik, ga v Srbiji označujejo za dan nacionalne katastrofe in kot največje etnično čiščenje v Evropi po drugi svetovni vojni. Po srbskih ocenah je bilo s hrvaškega ozemlja pregnanih več kot 200.000 Srbov.

Na izjave hrvaške predsednice o "etični čistosti" Nevihte se je odzval srbski zunanji minister Ivica Dačić. Trditve je označil za nesramnost in kazalnik tega, da je "za Hrvaško etično čisto ubiti nekaj tisoč Srbov in jih pregnati več kot 220.000", poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

"Neviht ne bo več, ker je Srbija dovolj močna, da lahko skrbi za svoj narod in nikomur ne bo več dopustila takšnega pogroma," je dejal srbski premier Aleksandar Vučić, ki je v četrtek zvečer v Beogradu nagovoril pregnane Srbe z območja Hrvaške oziroma tedanje Srbske krajine ob koncu vojne leta 1995.

"Nikoli nisem govoril pred večjim številom ljudi ... Vsem Krajišnikom bi se rad opravičil, ker so v Srbiji obstajali taki, ki so se v trenutku zločinske akcije Nevihta obračali stran od vas in niso dovolj skrbeli za svoj narod," je dejal po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug.

Pregnanim Srbom ni treba občutiti sramu
Zbranim je še dejal, da za pregon nikakor niso krivi oni sami, ampak napačne in slabe politike, ki so dopustile nekaj, "kar je v vašem primeru mogoče imenovati zločinska končna rešitev". "Z ničimer si niste zaslužili tega pogroma, bežanja na traktorskih prikolicah in nimate se česa sramovati, saj se tudi oni ne sramujejo tega, da skušajo svojo srečo zgraditi na tuji nesreči."

Pregnanim Srbom tudi ni treba občutiti sramu zaradi spomenikov zločincem, ustaških vzklikov ali kljukastih križev, ki vedno spadajo k zločincem, je še izjavil predsednik srbske vlade. Vučić tudi ne verjame v kolektivno krivdo, zato tudi za pregon Srbov z območij na Hrvaškem niso krivi vsi Hrvati, ampak določeni posamezniki. "Koliko je takih, ne bomo preštevali, to morajo storiti sami," je dejal in ob tem poudaril, da je Srbija to sama naredila, ko je šlo za tiste, ki so zagrešili zločine v njenem imenu. Krvi, ki je na njihovih rokah, ne želimo na rokah vseh Srbov, je še dodal Vučić.

Protestne note
Vsako leto pred obletnico Nevihte, ki je bila odločilna tudi za konec vojne v Bosni in Hercegovini, prihaja do napetosti med Srbijo in Hrvaško. Ostro izmenjavo stališč in tudi diplomatskih not so letos poleg tega spodbudile odločitve hrvaškega sodstva, da razveljavi obsodbo hrvaškega kardinala Alojzija Stepinca in poslanca Branimirja Glavaša, pa tudi zaradi postavitve spomenika spornemu hrvaškemu nacionalistu Miru Barešiću, ki ga imajo v Srbiji za terorista.

Srbija to vidi kot poveličevanje ustaštva in kot dejanja, uperjena proti srbski manjšini na Hrvaškem. Na Hrvaškem pa srbske proteste ocenjujejo predvsem kot nadaljevanje velikosrbske retorike iz 90. let, ki je zanetila vojne na Balkanu.

Proustaški vzkliki in sežig srbske zastave
Ob robu proslave je prišlo tudi do več incidentov. Skupina hrvaških veteranov je hodila po mestu in vzklikala ustaški pozdrav "Za dom spremni!", peli so tudi ustaške pesmi. Policija se ni odzvala, odobravanje pa je skupini izražalo nekaj hrvaških častnikov v svečanih uniformah, ki so stali ob cesti. V uradu predsednice so sporočili, da predsednica najostreje obsoja tovrstne incidente. Poudarila je, da obeležitev Nevihte ni ne primeren kraj niti čas zanje.

V ločenem incidentu je skupina mladih moških in deklet ob taktih Thompsonove pesmi ob navdušenju navzočih zažgala srbsko zastavo. Na glavni ulici v mestu pa je skupina okoli 40 moških, ki so bili oblečeni v črno in peli ustaške pesmi, kratek čas blokirala promet. Vzklikali so tudi ustaški pozdrav in avtomobilom, med katerimi je bil tudi policijski kombi, nekaj minut niso dovolili naprej.