Britanski parlament je sprejel zakon o premeščanju prosilcev za azil v Ruando. Sporni zakonodaji je delno oporekal zgornji dom oz. lordska zbornica, ki je poslancem spodnjega doma predlog petkrat vrnila v obravnavo, a na koncu vendarle popustila. Zakon čaka samo še na potrditev kralja Karla III.

Ruanda je izrazila zadovoljstvo ob potrditvi zakonodaje in vlada v Kigaliju se po besedah njene tiskovne predstavnice veseli, da bo lahko sprejela tiste, ki jih bodo premestili k njim.

A zakonu oporekajo človekoljubne organizacije in številni strokovnjaki na področju azilnega prava, saj opredeljuje Ruando kot varno državo. Britanski premier Rishi Sunak je v ponedeljek še pred koncem parlamentarnih razprav napovedal, da bo Združeno kraljestvo čez deset do dvanajst tednov začelo premeščati prosilce za azil v Ruando.

Kot navaja britanski BBC, je mogoče, da bodo premestitve trajno ali začasno blokirala sodišča. Predlagano zakonodajo glede premeščanja prosilcev za azil iz Združenega kraljestva v Ruando sta v preteklosti že zavrnili britansko vrhovno sodišče in Evropsko sodišče za človekove pravice.

Pozivi k ponovnemu razmisleku

Ostri odzivi prihajajo tudi iz Združenih narodov in Sveta Evrope. Visoki komisar ZN-a za človekove pravice Volker Türk in visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi pozvala britansko vlado k vnovičnemu razmisleku, češ da načrt premeščanja prosilcev za azil ogroža vladavino prava in v svetovnem merilu ustvarja nevaren precedens. Skrbijo ju zlasti prenašanje odgovornosti za zaščito beguncev in omejene možnosti za vlaganje pritožb na odločitve o premestitvi.

Da bi zakonodaja lahko kršila pravice prosilcev za azil in vladavino prava, je posvaril tudi komisar Sveta Evrope za človekove pravice Michael O'Flaherty ter Veliko Britanijo pozval k opustitvi načrta. Skrbi ga, da bi v skladu z novimi pravili v večini primerov ljudi lahko premestili v Ruando brez predhodne preučitve njihovih prošenj. Tudi on je opozoril na omejene možnosti sodišč za izvajanje nadzora nad sprejetimi odločitvami.

V Rokavskem prelivu umrlo najmanj pet ljudi

Nekaj ur po sprejetju omenjenega zakona je Otok pretresla tragedija, saj je pri poskusu prečkanja Rokavskega preliva iz Francije v Veliko Britanijo umrlo pet prebežnikov, med njimi sedemletna deklica. Rešili so 47 ljudi.

Francoska obalna straža je sporočila, da je bilo na majhnem čolnu natrpanih 112 prebežnikov, ko je izbruhnila panika.

"Za zdaj vemo, da je umrlo pet ljudi: trije moški, ženska in otrok," je dejal uradnik tamkajšnjih oblasti Jacques Billant. Francoske reševalne službe so rešile 47 ljudi, štiri so odpeljale v bolnišnico, vendar njihova življenja niso ogrožena, je dodal Billant.

Preobremenjeni čoln je sprva obtičal na francoski obali, vendar se je pozneje znova odpravil na morje. Obalna straža še vedno išče ponesrečence.

"Te tragedije se morajo končati," je o petih novih smrtnih žrtvah prebežnikov na morju dejal britanski notranji minister James Cleverly. "Ta vlada dela vse, kar je v njeni moči, da bi uničila poslovni model zlobnih tolp, ki tihotapijo ljudi in s tem ogrožajo življenja," je dodal.

Oglasil se je tudi nekdanji minister za priseljevanje Robert Jenrik, ki je na družabnem omrežju X nesrečo označil kot "še eno tragedijo", ob tem pa pozval EU, naj "državam članicam zagotovi pravno podlago za zaseg teh neprimernih plovil, ki terjajo dragocena življenja".

Letos za četrtino več prebežnikov

Na deset tisočev migrantov – številni bežijo pred vojnami in revščino v Afriki, na Bližnjem vzhodu in v Aziji – je v preteklih letih v majhnih čolnih prečkalo Rokavski preliv in prispelo v Veliko Britanijo.

Rokavski preliv je ena najprometnejših ladijskih poti na svetu, tokovi pa so močni, zato je prečkanje z majhnimi čolni izredno tvegano. Tihotapci ljudi čolne običajno preobremenijo, tako da ti komajda plujejo in jim grozi, da jih bodo prevrnili valovi.

Letos je Rokavski preliv prečkalo več kot 6000 prebežnikov, kar je za četrtino več kot lani v istem obdobju.