"Ukrajini stojimo ob strani in bomo prevzeli vso odgovornost za zagotavljanje miru in varnosti v Evropi," je po pogovorih poudaril Macron. Dodal je, da je to tudi temeljni interes Francije.

Kot skupen cilj, ki je po njegovih besedah tudi cilj ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je Macron omenil konec vojne v Ukrajini.

Napovedal je še, da se bodo prizadevanja sodelujočih na srečanju za mir nadaljevala, ter dejal, da mora biti pri tem vedno vključena Ukrajina, njene pravice pa morajo biti spoštovane. Dejal je, da mora biti mir trajen, spremljati pa ga morajo trdna in verodostojna jamstva. Kot pomembno je Macron poudaril še, da je treba upoštevati varnostne interese Evropejcev.

"Prepričani smo, da je treba povečati izdatke za obrambo in varnost ter zmogljivosti za Evropo in vsako od naših držav," je po srečanju še na družbenem omrežju X zapisal francoski predsednik in dodal, da bodo odločitve v povezavi s tem sprejeli v prihodnjih dneh in tednih.

Macron je v torek za francoske medije dejal, da "Rusija za Evropejce predstavlja eksistencialno grožnjo – ne mislite, da se ne more zgoditi nepredstavljivo, vključno z najhujšim". Dodal je, da Pariz in London razmišljata o napotitvi vojakov v Ukrajino, pri tem je pojasnil, da bi to lahko potekalo v najbolj omejenem obsegu in stran od konfliktnih območij.

Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot medtem meni, da bo Francija morda morala sprejeti nekaj težkih odločitev. "Rusija se je odločila, da bo iz nas naredila sovražnike, mi pa moramo odpreti oči, se zavedati obsega grožnje in se zaščititi. Če ne bomo storili ničesar, če bomo ostali slepi za grožnjo, se bo frontna črta še bolj približala našim mejam," je dodal.

Golob: Evropa se mora usmeriti v lastne obrambne sposobnosti

Med udeleženci današnjega sestanka so bile poleg Slovenije še Hrvaška, Norveška, Kanada, Litva, Estonija, Latvija, Češka, Grčija, Finska, Romunija, Švedska in Belgija.

Slovenijo je s prisotnostjo na daljavo zastopal premier Robert Golob, ki je na sestanku poudaril, da je moč Evrope v njeni enotnosti. "Evropa se mora čim prej usmeriti v izgradnjo lastnih obrambnih sposobnosti in industrije," je dejal predsednik vlade. Prav posebej se je zavzel za takojšnje premirje, pri čemer bi morali vsi pozvati Putina, naj konča agresijo in prepreči nadaljnje žrtve.

Državni sekretar za mednarodne zadeve v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk je v Odmevih pojasnil, da so bili danes na sestanku vsi sogovorniki prisotni na daljavo, v sobi z Macronom je sedel le romunski predsednik, ki je bil po Volkovih besedah tam slučajno zaradi drugih obveznosti.

Volk je pojasnil, da so govorili tudi o nedavnih Trumpovih izjavah glede Ukrajine in označitvi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega za neizvoljenega diktatorja. Poudaril je, da jih te izjave skrbijo, saj je bilo po prvem srečanju predstavnikov ZDA in Rusije Ukrajini postavljeno kar nekaj pogojev: da se v naprej odpove ozemlju, članstvu v zvezi Nato in polovici svojega surovinskega bogastva. Rusiji kot agresorju pa ni bil dan noben pogoj, niti tisti osnovni, da takoj prekine z agresijo, je dodal.

Je pa večina voditeljev, tudi premier Golob, danes poudarila, da še niso pripravljeni razpravljati o napotitvi vojakov za zagotavljanje miru v Ukrajini, dokler ne bo jasno, kakšen bo sploh dogovor o miru.

"Evropa mora zvišati vojaške izdatke"

Evropske države tako iščejo skupno stališče po spremembi usmeritve ZDA. Vsi predsedniki vlad so sicer, kot je povedal Volk, govorili o določeni ogroženosti EU-ja, nekateri tudi o eksistencialni grožnji za demokracijo, človekove pravice in pravno državo. Obenem pa je bilo sporočilo, da je ta trenutek nujno treba zaščititi predvsem nas same v Evropi ter okrepiti lastne obrambno-vojaške sposobnosti in vse druge vidike varnosti in odpornosti na zunanje vplive. Evropa po Volkovem prepričanju brez te krepitve lastne odpornosti ne bo imela geopolitične vloge v svetu.

Že na ponedeljkovih pogovorih so se predsedniki vlad Nemčije, Poljske, Italije, Španije, Nizozemske, Danske in Združenega kraljestva, generalni sekretar Nata Mark Rutte ter predsednik Evropskega sveta Antonio Costa in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen strinjali, da morajo evropske države zvišati vojaške izdatke in poskrbeti za lastno varnost.

Nekateri voditelji vlad in držav v Evropi, med njimi tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar, so ob tem izrazili nezadovoljstvo nad tem, da na ponedeljkove pogovore v Pariz niso bile vabljene vse države članice EU-ja.

Premierja Goloba je z vsebino ponedeljkovega srečanja v torek seznanil Costa. Strinjala sta se, da je Evropski svet ključen pri sprejemanju odločitev, povezanih s krepitvijo vojaških obrambnih kapacitet EU-ja, in pri odzivanju na mirovna prizadevanja v Ukrajini, so zapisali v Golobovem kabinetu.

Ugibanja o sklicu izrednega vrha EU-ja

O morebitnem izkupičku pogovorov držav pod okriljem francoskega predsednika bi se lahko kasneje pogovarjali tudi voditelji držav članic, pri čemer so vse glasnejša ugibanja o sklicu izrednega vrha, saj bo redni šele 20. marca.

Glede na navedbe vira pri EU-ju predsednik Evropskega sveta Costa za zdaj še ne načrtuje izrednega vrha. Ta sicer ni izključen, bi pa moral prinesti rezultate.

S tem namenom je Costa začel posvetovanja z evropskimi voditelji na podlagi vprašanj, ki zajemajo tako nadaljnjo podporo EU-ja Ukrajini kot varnostna jamstva. Odločitev o nadaljnjih korakih bo sprejeta na podlagi teh posvetovanj, ki naj bi trajala nekaj dni, še dodaja neimenovani predstavnik EU-ja.