Kanarski otoki so letošnjo jesen postali glavna vstopna točka prebežnikov v Španijo. Od skupno 32.427 prihodov prebežnikov po morju, jih je do 15. novembra 16.760 v Španijo vstopilo na Kanarskih otokih. Prihodi po morju zaradi pandemije covida-19 predstavljajo dobrih 95 odstotkov vseh prihodov prebežnikov v Španijo, poroča El Pais.

Od septembra je na otoke prišlo 12.000 prebežnikov. V prvih dveh tednih novembra je prispelo 5275 ljudi, kar je štirikrat več kot je bilo vseh prihodov prebežnikov v zadnjih štirih letih, po navedbah Euronewsa kažejo podatki španske vlade. Še vedno je letošnjih prihodov sicer manj kot leta 2006, ko je na otočje prišlo okoli 30.000 prebežnikov.

"Družba je navajena rednega sprejemanja prebežnikov. Geografsko smo bliže Afriki kot Evropi. V zadnjih letih smo videli ogromno čolnov, ki sredi dneva priplujejo na plaže. Nič nenavadnega ni videti patare (španski izraz, op. a.) na plažah," je za MMC povedala Paula Bolaños Martinez, mladinska delavka z mesta Telda na otoku Gran Canaria.

Otočje je dobrih 120 kilometrov oddaljeno od najbližje točke na zahodni obali Afrike ter dobrih 1300 kilometrov od najbližje točke celinske Španije. Kljub navidezno kratki razdalji je pot po Atlantskem oceanu nevarna, prebežniki pa večinoma prihajajo v čolnih, neprimernih za plutje. Na poti je po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (IOM) umrlo najmanj 250 ljudi.

"Navajeni smo migracij. Trenutne številke so zelo visoke, vendar so Kanarski otoki vedno bili točka migracij. Odkar je Španija osvojila območje v 15. stoletju, je tukaj zmeraj bilo veliko različnih kultur in veliko različnih ljudi, ki so skušali priti nekam drugam," je še povedala Paula Bolaños Martinez.

Večina prebežnikov iz Sengala, Mavretanije in Maroka

Večina letos prispelih prebežnikov prihaja iz zahodnoafriških držav - Senegala, Mavretanije in Maroka, navaja InfoMigrants.net. Nekateri bežijo pred preganjanjem v Sahelu, drugi odhajajo zaradi revščine. Med dejavniki, ki spodbujajo migracije, so tudi posledice pandemije covida-19, pomanjkanje hrane in podnebne spremembe, navaja agencija Združenih narodov za begunce (UNHCR).

Število prihodov na Kanarske otoke se je povečalo tudi zaradi oteženega prečkanja Sredozemskega morja iz Libije in Maroka v Evropo. Španija v sodelovanju z Marokom namreč preprečuje prihode v eksklavah Ceuta in Mellila ter onemogoča potovanje s čolni skozi Gibraltarsko ožino do španskega polotoka, zato se številni prebežniki preusmerijo proti Kanarskim otokom, navaja organizacija Human Rights Watch.

"Prebežniki ne osvajajo Gran Canarie, osvojili so nas že Angleži."

Sogovornica poudarja, da so ljudje kljub navajenosti na migracije tudi zaskrbljeni nad velikim številom prihodov. Del tega gre po njenem mnenju pripisati diskurzu skrajne desnice, ki sporoča, "da to niso od revščine preganjani ljudje, temveč vojaki, ki želijo osvojiti Kanarske otoke".

"Prebežniki ne osvajajo Gran Canarie, nas so že osvojili Angleži, Nemci in Švedi," pove, a v isti sapi doda, da ljudje seveda potegnejo jasno ločnico med migranti, ki "zapravljajo denar ali potrebujejo pomoč".

Na vprašanje, ali je na ulicah bolj opaziti upad turizma ali večje število prebežnikov, odgovarja, da ne vidi razlik ne pri enem, ne pri drugem, saj živi v severnem delu otoka. "Gran Canaria je v osnovi razdeljena na dva dela ‒ severni in osrednji del sta za Kanarce, jug je predvsem za tujce. Zdaj sta ločena zaradi zaprtja," pojasnjuje sogovornica, a v isti sapi dodaja, da tudi v Teldi, drugem največjem mestu na Gran Canarii, "vsak dan vidi ljudi različnih kultur in barv kože. Če se usedeš na klopco ob ulici, lahko vidiš ljudi iz treh, štirih ali petih držav in običajno to ni problem."

Lokalne prebivalce skrbi širjenje pandemije

Številni prebivalci so zaskrbljeni tudi zaradi pandemije covida-19, ki jo na otočju za zdaj še uspešno nadzorujejo. "Kanarski otoki so precej izolirani, če jih želiš zapustiti, moraš uporabiti letalo," sogovornica išče vzroke za relativno umirjenost pandemije.

Med ukrepi je obvezno nošenje mask na prostem, bari in restavracije se zapirajo po 21. uri, prepoved gibanja začne veljati po polnoči, sicer pa gostinci in javni prevoz obratujejo običajno. Nekoliko težje je dobiti vozovnico za pot na celinsko Španijo, saj je poletov manj in so v nasprotju s časom pred covidom tudi razprodani, vendar lahko Kanarci še zmeraj dobijo precejšnje popuste pri letenju v Španijo.

Na otočju z 2,2 milijona prebivalcev so od začetka pandemije potrdili okoli 20.600 okužb in 336 smrti bolnikov s covidom. Med prebežniki, ki jih v sprejemnem centru na Gran Canarii tudi testirajo za novi koronavirus, so potrdili 79 okužb, je prejšnji teden poročal Associated Press.

V sprejemnem centru s kapaciteto 400 ljudi jih je nagnetenih 2300

Sprejemno točko so otoške oblasti vzpostavile v mestu Arguineguín na otoku Gran Canaria, kjer prebežnike popišejo, registrirajo in testirajo za novi koronavirus.

Policija lahko po zakonu prebežnike zaslišuje največ 72 ur, nato jih morajo usmeriti na drugo nastanitev ali odrediti repatriacijo, vendar pristojne službe zaradi števila novih prihodov ne zmorejo več opravljati svojega dela.

Sprejemni center vključuje začasno namestitev za 400 oseb v šotorih Rdečega križa, a v njem trenutno živi več kot 2300 ljudi, navaja spletna stran InfoMigrants.net.

Prihodi prebežnikov vznemirjajo prebivalce vasi z 2500 prebivalci, ki že več mesecev protestirajo proti sprejemnemu centru.

"Pristojne službe, ki obravnavajo veliko število prispelih prebežnikov, situacije ne zmorejo več obvladati. Fizično jih ne zmorejo varno razporediti, premestiti na druge lokacije. Živijo skupaj in obstaja velika nevarnost okužbe. Zato so lokalni prebivalci tudi prestrašeni," pojasnjuje Paula Bolaños Martinez.

Glede namestitve prebežnikov prihaja do številnih nesoglasij tudi na relaciji Las Palmas ‒ Madrid. Lokalne oblasti se pritožujejo nad neukrepanjem in pomanjkanjem koordinacije španske centralne vlade.

Očitki španski vladi: "Naša solidarnost ima omejen rok trajanja."

Prejšnji teden so iz sprejemnega centra še pred registracijo napotili skupino 200 prebežnikov, ki so nato tavali po bližnjih krajih, dokler ni županja kraja Mogan uredila avtobusnega prevoza v prestolnico Las Palmas. Predčasna izpustitev iz centra naj bi bila odločitev višjega policijskega uradnika, pri čemer predstavniki centralne vlade v Las Palmasu govorijo o "napaki v koordinaciji", medtem ko neimenovani viri za El Pais trdijo, da gre za dejanje upora.

Omenjena županja Onalia Bueno je medtem pozvala Madrid, naj vseh 3471 prebežnikov iz desetih tamkajšnjih hotelov premestijo v druge objekte. Španska vlada je namreč s hotelirji sklenila pogodbe za namestitev prebežnikov, s katerimi si hotelirji v času velikega turističnega upada zaradi pandemije povrnejo del izgube dohodka.

Turizem predstavlja 35 odstotkov BDP-ja Kanarskih otokov, a je bil ta sektor v letošnjem letu hudo prizadet. Število turističnih prenočitev v oktobru je padlo na 1,1 milijona, kar je skoraj 87-odstotni padec v primerjavi z lanskim letom, poroča TheLocalSpain.

"Solidarnost Mogana ima rok trajanja do 31. decembra," je španski vladi sporočila županja Mogana, kjer so številne turistične namestitve, originalno namenjene britanskim in skandinavskim turistom. "Ne moremo dovoliti, da Gran Canaria postane zapor, Lampedusa ali Lezbos zaradi neukrepanja španske vlade in pomanjkanja koordinacije," je dejala po poročanju Associated Pressa.

Španska državna sekretarka za migracije Hana Jalloul je na pritožbe županje odvrnila v podobnem tonu: "Če zdaj izpustimo vse prebežnike na ulice, bodo morale zanje poskrbeti socialne službe. Menite, da ima županja kapacitete za namestitev 3400 prebežnikov?" Španska vlada je po njenih navedbah poskrbela za namestitev 7000 oseb na otoku, od tega 6000 v hotelih, priskrbeti pa nameravajo še dodatnih 7000.

Španska ministra v Maroko in Senegal

Španska vlada v Madridu sicer napoveduje tudi več drugih ukrepov. Minister za regionalno politiko je dejal, da bodo na območju Kanarskih otokov povečali število morskih patrulj, ki bodo prestrezale čolne, poroča InfoMigrants.net. Zunanja ministrica Arancha Gonzalez Laya je ob tem obiskala Senegal, notranji minister Fernando Grande-Marlaska pa Maroko, kjer sta se skušala dogovoriti za nadaljnje ukrepe.

Španska vlada je ob tem obljubila, da bodo porušili improvizirana šotorišča na Kanarskih otokih in prebežnike namestili na druge lokacije. Špansko obrambno ministrstvo je že dovolilo uporabo vojaških vadbišč na otokih Gran Canaria, Tenerife in Fuerteventura, kamor naj bi namestili 7000 ljudi. Nov sprejemni center za 800 ljudi naj bi kmalu vzpostavili v kraju Barranco Seco na nekdanjem vojaškem vadbišču.

InfoMigrants.net ob sklicevanju na Associated Press navaja, da so medtem že začeli izvajati repatriacije prebežnikov, ki ne ustrezajo pogojem za prošnjo za azil.

"To ni odgovornost Kanarskih otokov, Lezbosa, Italije ..."

Španija, Italija, Malta in Grčija, glavne vstopne točke prek morja v Evropo, so v sredo poslale pismo Evropski komisiji, v katerem so izrazile zaskrbljenost, da nove spremembe azilne politik EU-ja ne bodo spremenile dejstva, da se z migracijami ukvarjajo same. "Članice v prvih vrstah ne morejo prenašati migracijskega pritiska na vso Evropsko unijo," so zapisali.

"Migracije in nezakonite migracije ter ljudje, ki bežijo pred revščino in političnimi pritiski, bi morali biti obravnavani spoštljivo. Ne smemo dovoliti, da jih dajo v kletko na otok in jim ne dovolijo, da se premaknejo naprej. Potem se težava okrepi na enem mestu. In to ni odgovornost Kanarskih otokov, ne Grčije, ne Lezbosa, ne Italije ‒ to je evropska odgovornost," stališče deli tudi naša sogovornica in dodaja: "Del EU-ja smo postali z razlogom, da si delimo težave in koristi. Nepravično se mi zdi, da le nekateri gostimo vse te ljudi. Nimamo zmožnosti, da bi skrbeli zanje in jih namestili tja, kjer bodo obravnavi kot ljudje."

"Ljudje, ki so pripravljeni sovražiti, nimajo stika z multikulturnostjo"

Mladinska delavka v kontekstu problematike migracij izpostavi še problem izobraževanja: "Vse se začne in konča z izobrazbo. Ljudje, ki so pripravljeni sovražiti, nimajo stika z multikulturnostjo. Odgovorni so tudi mediji, ki izpostavljajo identito in nacionalnost, kadar zločin zagreši tujec, kadar ga Španec, pa ne. Vendar je glavni problem v šolah."

Na Kanarskih otokih so po njenih besedah v porastu javno financirane, a elitne šole z zasebnim lastništvom, ki omogočajo vpis otrokom premožnih staršev. "To ne bi smelo biti dovoljeno. Nimamo vsi iste veroizpovedi, nimamo vsi iste barve kože. Bolj kot bodo otroci v šolah pomešani, bolj poštena bo naša družba. Trenutno se to ne dogaja in to je težava," zaključuje Paula Bolaños Martinez.