"Vsi se strinjamo, da je polnopravno članstvo Švedske v varnostnem interesu vseh zaveznic in da vsi želimo ta proces končan čim prej," je po srečanju z zunanjima ministroma Švedske Tobiasom Billströmom in Turčije Hakanom Fidanom povedal Stoltenberg.

Napovedal je, da bosta v ponedeljek pred vrhom zavezništva v Vilni govorila švedski premier Ulf Kristersson in turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Namen teh srečanj je premostiti razlike glede ocen, katere zahteve Turčije je Švedska doslej izpolnila.

"Edini način za razrešitev teh razlik je, da sedemo, se posvetujemo in poiščemo pot naprej. Na današnjem srečanju smo naredili dober napredek, popolnoma mogoče je, da bi prišlo do pozitivne odločitve na vrhu prihodnji teden," je dejal Stoltenberg.

Stoltenberg je znova poudaril, da je Švedska izpolnila vse zahteve, h katerim se je zavezala konec junija lani v dogovoru s Turčijo. Med drugim je dopolnila ustavo, sprejela novo protiteroristično zakonodajo in odpravila omejitve glede izvoza orožja v Turčijo.

Turški zunanji minister Fidan je po srečanju dejal, da mora Švedska zakonske spremembe zdaj izvesti v praksi. "Švedska je sprejela nekaj korakov v zvezi s pravnimi spremembami, odpravila omejitve obrambne industrije proti Turčiji. Pravne spremembe je treba zdaj udejanjiti," je dejal Fidan novinarjem po tristranskem srečanju.

"Upamo in pričakujemo pozitivno odločitev naslednji teden, toda to je na koncu seveda odločitev Turčije," je Billström po srečanju povedal novinarjem v Bruslju.

Švedsko sodišče prvič obsodilo pripadnika PKK-ja

Sodišče na Švedskem je medtem prvič razsodilo proti pripadniku Delavske stranke Kurdistana (PKK) na podlagi nove zaostrene protiteroristične zakonodaje. Turškega Kurda so obsodili na štiri leta in pol zapora zaradi "poskusa financiranja terorizma" PKK-ja in izsiljevanja.

Obsojenca so prijeli januarja, ko je pred restavracijo v švedski prestolnici grozil in streljal. Sodišče ga je obsodilo, ker je skušal z orožjem od kurdskega poslovneža izsiliti denar za PKK, ki so jo Turčija, pa tudi Švedska, EU in ZDA, označile za teroristično organizacijo.

Stoltenberg kritiziral proteste na Švedskem

Glede protestov proti Turčiji in Natu, ki potekajo na Švedskem, je Stoltenberg povedal, da je njihov namen preprečiti vstop Švedske v zavezništvo, otežiti sodelovanje na področju boja proti terorizmu in oslabiti Nato.

"Od teh provokacij imajo koristi samo tisti, ki želijo razdeliti Nato. Dodatno prelaganje švedskega članstva bi pozdravila Kurdska delavska stranka (PKK) in ruski predsednik Vladimir Putin," je dejal generalni sekretar zavezništva.

Švedska čaka na odobritev Turčije in Madžarske

Švedska je za vstop v zavezništvo po desetletjih nevtralnosti skupaj s Finsko zaprosila maja lani. Medtem ko se je Finska vojaškemu zavezništvu že priključila, pa Švedska še čaka na zeleno luč Ankare, pa tudi Budimpešte.

Turčija še naprej obtožuje Švedsko, da daje zatočišče "teroristom", in zahteva izročitev več deset ljudi. Zahteva tudi izročitev domnevno vpletenih v poskus državnega udara v Turčiji leta 2016.

Bo sežiganje Korana na Švedskem postalo nezakonito?

Švedska vlada proučuje, ali bi lahko zažiganje Korana in drugih svetih knjig opredelila kot nezakonito, saj so nedavni sežigi Korana škodovali varnosti Švedske, je medtem za časopis Aftonbladet povedal pravosodni minister Gunnar Strömmer.

Iraški priseljenec je prejšnji teden zažgal Koran pred mošejo v Stockholmu, kar je povzročilo ogorčenje v muslimanskem svetu, sežig pa je obsodil tudi papež Frančišek. Švedska varnostna služba je sporočila, da je zaradi takih dejanj država manj varna.

Švedska policija je v začetku tega leta zavrnila več prošenj za proteste, ki so vključevali sežig Korana, kar je v preteklosti sprožilo tudi ostre obsodbe Turčije. Pozneje so sodišča policijske prepovedi tovrstnih protestov razveljavila, saj naj bi bili protesti zaščiteni z zakoni o svobodi govora.